Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.851-40.875)


  1.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
  2.      provansálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Provansalce ali Provanso: provansalski jezik / provansalski pesnik ♪
  3.      provansálščina  -e ž (ȃ) provansalski jezik: študij provansalščine ♪
  4.      proveniénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin ♪
  5.      proviánt  -a m (ā) raba peša hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo // hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico ♪
  6.      proviánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče ♦ voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir ♪
  7.      providenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko previdnosten: providencialno dejanje ♪
  8.      provínca  -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
  9.      provinciál  -a m (ȃ) 1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial 2. zastar. podeželan: meščani in provinciali ♪
  10.      provinciálec  -lca m (ȃ) 1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca 2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci ♪
  11.      provinciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / redko provincialna uprava pokrajinska uprava ♪
  12.      provincializácija  -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave ♪
  13.      provincialízem  -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
  14.      provinciálka  -e ž (ȃ) knjiž. podeželanka: poročil se je s provincialko; oblači se kot provincialka ◊ rel. predstojnica (samostanske) province ♪
  15.      provinciálnost  -i ž (ȃ) ekspr. stanje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: premagati provincialnost okolja / boriti se proti kulturni provincialnosti / motila ga je njihova provincialnost ozkost, omejenost ♪
  16.      províncija  -e ž (ȋ) zastar., v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanovitev nove provincije ♪
  17.      provincionálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. podeželski: provincionalno mesto / provincionalna omejenost ♪
  18.      próvitamín  -a m (ọ̑-ȋ) biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A ♪
  19.      provizíja  tudi provízija -e ž (ȋ; í) v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija ♪
  20.      provocírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral 2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore provocíran -a -o: napad je bil provociran ♪
  21.      provokácija  -e ž (á) 1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija 2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je oblačil iz želje po provokaciji ♪
  22.      provokacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokacijske skupine / provokacijsko vprašanje provokativno ♪
  23.      provokatêr  -ja m (ȇ) provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater ♪
  24.      provokatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna ♪
  25.      provokatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost ♪

   40.726 40.751 40.776 40.801 40.826 40.851 40.876 40.901 40.926 40.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA