Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.601-40.625)


  1.      propagírati  -am nedov. (ȋ) 1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati marksistične, revolucionarne ideje / propagirati za osvobodilno fronto agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja 2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: sovražniki spet propagirajo 3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi propagíran -a -o: propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje ♪
  2.      propálica  -e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica ♪
  3.      propálost  -i ž (á) nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost ♪
  4.      propán  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; neskl. pril.: propan plin ♪
  5.      propást  -i ž (ȃ) knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast ♪
  6.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
  7.      propedévtika  -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
  8.      propórcija  -e ž (ọ́) razmerje, sorazmerje: risati brez proporcij; proporcije človeškega telesa ♦ mat. kvocient dveh količin; razmerje ♪
  9.      proporcionálen  -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
  10.      proporcionálnost  -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
  11.      proporcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa proporcioníran -a -o: proporcionirane oblike ♪
  12.      propovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku 2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode ♪
  13.      propozícija  -e ž (í) 1. knjiž. trditev, predpostavka: spornost njegovih propozicij ♦ filoz. izjava 2. nav. mn. določila, pogoji: propozicije festivala, tekmovanja ♪
  14.      propriocépcija  -e ž (ẹ́) psih. čutno zaznavanje lastnega telesa ♪
  15.      propústnica  -e ž (ȗ) redko prepustnica: pokazati stražarju propustnico ♪
  16.      propúščati  -am nedov. (ú) redko prepuščati: propuščati svetlobo / čoln propušča vodo ♪
  17.      proračún  in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
  18.      proračúnski  in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
  19.      proróčba  -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: proročba se je izpolnila ♪
  20.      prorokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪
  21.      prósast  -a -o prid. (ọ̑) podoben prosu: prosasta zrna / prosasto žito drobnozrnato žito ♪
  22.      proséčan  -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
  23.      prosektúra  -e ž (ȗ) med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo ♪
  24.      próseminár  -ja m (ọ̑-ā) šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar ♪
  25.      próseminárski  -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na proseminar: proseminarska naloga; proseminarske vaje ♪

   40.476 40.501 40.526 40.551 40.576 40.601 40.626 40.651 40.676 40.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA