Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.251-40.275)



  1.      pritoževáti se  -újem se nedov.) 1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu // izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem 2. pismeno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče pritožujóč se -a -e: nad razmerami se pritožujoči ljudje; pritožujoča se stranka
  2.      pritrdílnica  -e ž () lingv. prislov, ki izraža pritrjevanje: pritrdilnica da; pritrdilnice in nikalnice
  3.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi
  4.      pritréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala 2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz
  5.      pritŕgati  -am dov.) narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgati komu plačo / posoja denar, ki ga je pritrgal delavcem od zaslužka pritŕgati si zavestno porabiti česa manj, kot se potrebuje: pritrgati si pri jedi, v jedi; pritrgati si pri obleki / težko si je pritrgal potrebni denar prihranilekspr. pritrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
  6.      pritrgovánje  -a s () glagolnik od pritrgovati: pritrgovanje zaslužka / otroka je šolala z velikim pritrgovanjem
  7.      pritrgováti  -újem nedov.) delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgovati komu hrano, zaslužek / otrokom zelenjave ni hotela pritrgovati pritrgováti si zavestno porabljati česa manj, kot se potrebuje: v vseh stvareh si pritrguje ∙ ekspr. pritrgovati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
  8.      pritŕjati  -am nedov. (ŕ) nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje ● redko pritrja njegovim besedam pritrjuje
  9.      pritrjeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev
  10.      pritrjeválen  -lna -o prid. () 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati
  11.      pritrjevánje  -a s () glagolnik od pritrjevati: pritrjevanje napisov / besede so v množici vzbujale pritrjevanje; glasno pritrjevanje
  12.      pritrjeváti  -újem nedov.) 1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala 3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali pritrjeváje: pritrjevaje povesi glavo pritrjujóč -a -e: pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe
  13.      pritŕkati  -am dov. ( ) 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega // s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma
  14.      pritrkávanje  -a s () glagolnik od pritrkavati: slišalo se je ubrano pritrkavanje / nepretrgano pritrkavanje kladiv ∙ ekspr. pritrkavanje kravjega zvonca zvonjenje, pozvanjanje
  15.      pritrkávati  -am nedov. () 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt
  16.      pritrkljáti  -ám dov.) s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti; pritrkljati žogo; z vrha se je pritrkljala skala
  17.      pritrkoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci
  18.      pritrkovánje  -a s () pritrkavanje: slovesno pritrkovanje k prazniku / s pašnika se je slišalo pritrkovanje zvoncev
  19.      pritrkováti  -újem nedov.) pritrkavati: cerkovnik je kar sam pritrkoval / zvonovi pritrkujejo / pritrkovati s peto ob tla
  20.      pritrôskati  -am dov. () nižje pog. prinesti: vse sem ti pritroskala, kar si naročila
  21.      pritvárjati  -am nedov. (á) zastar. hliniti: pritvarjala je prijaznost / pritvarjal se je, a sem ga spregledal
  22.      priučeválen  -lna -o prid. () s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje
  23.      priučevánje  -a s () glagolnik od priučevati: omogočiti priučevanje delavcev; usposabljati se za kako delo s priučevanjem; doba priučevanja / priučevanje na delovnem mestu, v delovni organizaciji / priučevanje pravilne izgovarjave
  24.      priučeváti  -újem nedov.) delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučevati delavce; tri mesece so se priučevali / dekleta so se priučevala šivanju pri domačih šiviljah priučeváti se star. učiti se, navajati se, zlasti v stiku z okoljem: otroci so se priučevali šolskemu redu
  25.      priúkati  -am dov. (ū) ukajoč priti: po cesti je nasproti priukal mlad mož

   40.126 40.151 40.176 40.201 40.226 40.251 40.276 40.301 40.326 40.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA