Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.201-40.225)


  1.      prišvedráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: berač je prišvedral do mene; prišvedrati po stezi / ali si le prišvedral prišel ♪
  2.      pritacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel ♪
  3.      pritajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost ♪
  4.      pritajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar // delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje 2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati pritajeváti se 1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem 2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali pritajujóč -a -e: čakal je, pritajujoč dihanje pritajeván -a -o: pritajevan vzdih; pritajevana bolečina ♪
  5.      pritajíti  -ím dov., pritájil (ȋ í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti ♪
  6.      pritákati  -am nedov. (ȃ) 1. prilivati: vodo pritakati vinu 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile ♪
  7.      pritakníti  in pritákniti -em dov. (ȋ á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil ♪
  8.      pritálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh ● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne ♪
  9.      pritanéj  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju ♪
  10.      pritápati  -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo ♪
  11.      pritapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo ♪
  12.      pritávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel ♪
  13.      pritegoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
  14.      pritegoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke ♪
  15.      pritegovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pritegovati: ročice za pritegovanje podvozja letala / pritegovanje novih članov v organizacijo / bila je umetnica v pritegovanju pozornosti ♪
  16.      pritegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju ♪
  17.      pritékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pritekati: ugotavljati intenzivnost pritekanja podzemeljske vode / pritekanje svetlobe v sobo / pritekanje denarja ♪
  18.      pritékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se pojavljati: voda le počasi priteka izpod skale / iz napeljave priteka plin šireč se prihaja / vino priteka v sod teče // ekspr. prihajati zlasti v večjem številu: ljudje so pritekali v dvorano; v te kraje pritekajo turisti iz raznih dežel ∙ ekspr. denar redno priteka v sklad prihaja 2. v teku prihajati: otroci so pritekali drug za drugim na dvorišče; iz hiše so pritekale ženske pritekajóč -a -e: meriti količino pritekajoče vode ♪
  19.      pritelováditi  -im dov. (á ȃ) ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika ♪
  20.      pritepênka  tudi pritepénka -e ž (é; ẹ́) 1. ekspr. ženska, ki potepajoč se, pohajkujoč kam pride: vzeti pritepenko pod streho 2. slabš. priseljenka, tujka: vzel je pritepenko za ženo ● knjiž., ekspr. raba te pritepenke se je že udomačila izposojenke, tujke ♪
  21.      pritézanje  -a s (ẹ̄) pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj ♪
  22.      pritézati  -am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim ♪
  23.      pritihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo pritihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist pritihotápljen -a -o: pritihotapljena mamila ♪
  24.      pritíka  -e ž (ȋ) filoz. nebistvena, stranska lastnost: pritika ne vpliva na naravo stvari; logična pritika ♪
  25.      pritíkati  -am nedov. (ȋ) 1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom 2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo ● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; redko če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje ◊ lingv. tem besedam pritikamo slovenska obrazila pritíkati se 1. dotikati se: pritikati se s prsti; ne pritikaj se, je sveže pobarvano 2. ekspr. pojavljati se, nastopati pri kom: ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale / harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej ♪

   40.076 40.101 40.126 40.151 40.176 40.201 40.226 40.251 40.276 40.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA