Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.076-40.100)



  1.      prisípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki
  2.      priskákati  in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á) skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti ● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel
  3.      priskakljáti  -ám dov.) skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti // ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče
  4.      priskakováti  -újem nedov.) s skoki se približevati določenemu kraju, stvari: priskakovati in odskakovati priskakováje 1. deležnik od priskakovati: priskakovaje se bližati 2. nar. priložnostno ob drugem delu: ves dan je delala na polju, kuhala pa je priskakovaje
  5.      prisklédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prisklednik: ni marala sprejeti vloge prisklednice
  6.      priskledováti  -újem nedov.) ekspr. živeti pri kom na njegove stroške: predolgo je že gostoval in priskledoval v njegovi hiši / vse svoje življenje je priskledovala pri bogatih sorodnikih
  7.      priskopáriti  -im dov.) ekspr. s skoparjenjem priti do česa: priskoparil je nekaj denarja; priskoparila si je celo premoženje priskopárjen -a -o: priskoparjen denar
  8.      priskŕba  -e ž () glagolnik od priskrbeti: priskrba potrebščin
  9.      priskrbováti  -újem nedov.) biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbovati informacije; priskrbovati komu vse, kar želi; žival si z lovljenjem priskrbuje hrano / te dni si priskrbujem ozimnico
  10.      priskúta  -e ž () 1. slabš. neprijeten, zoprn človek: še odgovoriti ni hotela tisti priskuti / kot psovka izgini, priskuta 2. knjiž. neprijetnost, zoprnost: kadar se je spomnil na dogodek, ga je obšla priskuta
  11.      priskútnica  -e ž () slabš. neprijetna, zoprna ženska: ta priskutnica me je zadržala celo uro
  12.      prisladkáti se  -ám se dov.) ekspr. prikupiti se: hotel se ji je prisladkati ● ekspr. spet se je prisladkal k nam pretirano prijazno prišel
  13.      prislánjanje  -a s (ā) glagolnik od prislanjati: tu prislanjanje koles ni prepovedano
  14.      prislánjati  -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči // dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: glavo mu prislanja k prsim; ekspr. sonce se je prislanjalo na zgornji rob hribov / ekspr. nizke bajte so se prislanjale k visokim hišam so stale ob njihekspr. spet prislanja uho na vrata prisluškuje prislánjati se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: vse življenje se prislanja k tujim družinam
  15.      prislepáriti  -im dov.) ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa: prisleparil je več milijonov; to dovoljenje si je prisleparil
  16.      prislóvica  -e ž (ọ̑) zastar. rek, pregovor: sklicuje se na to, kar pravi prislovica; ravnal se je po stari prislovici, da pametnejši odneha / rad govori v prislovicah
  17.      prislúga  -e ž (ū) zastar. služabniki, služinčad: gospodar je s svojo prislugo stal na pragu
  18.      prislúhati  -am nedov.) knjiž., redko prisluškovati: prebujal se je in prisluhal / prisluhati mnenju javnosti
  19.      prisluhováti  -újem nedov.) knjiž., redko prisluškovati: čez nekaj korakov se je ustavil in prisluhoval; prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje / prisluhovati šumenju gozda
  20.      prislúškati  -am nedov. () redko prisluškovati: nihče ni mogel slutiti, da je prisluškal / gledal je in prisluškal, a vse je bilo tiho
  21.      prisluškávati  -am nedov. () redko prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda
  22.      prisluškoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti
  23.      prisluškoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo
  24.      prisluškoválnica  -e ž () prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice
  25.      prisluškovánje  -a s () glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati; naprave za prisluškovanje / prisluškovanje šumom v gozdu / prisluškovanje stiski mladega človeka

   39.951 39.976 40.001 40.026 40.051 40.076 40.101 40.126 40.151 40.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA