Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.026-40.050)



  1.      priredíteljica  -e ž () ženska oblika od prireditelj: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije
  2.      priréja  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala
  3.      priréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prirejati1: prirejanje knjig za mladino / prirejanje izletov, nagradnih natečajev, gledaliških predstav / prirejanje množice množici
  4.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate
  5.      priréjati 2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo
  6.      prirejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji
  7.      prirékati  -am nedov. (ẹ̑) star. očitati: njemu tega ni mogoče prirekati
  8.      prirentáčiti  -im dov.) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil
  9.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojitipog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pridevet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
  10.      prirezávati  -am nedov. () prirezovati: prirezavati in ostriti palico za raženj
  11.      prirezoválec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa
  12.      prirezoválen  -lna -o prid. () namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska
  13.      prirezoválnica  -e ž () prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa
  14.      prirezovánje  -a s () glagolnik od prirezovati: prirezovanje las / prirezovanje zobotrebcev
  15.      prirezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe // z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti 2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin // dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale ♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve
  16.      prirežáti se  -ím se dov., prirêži se in priréži se; prirêžal se in priréžal se (á í) ekspr. režeč se priti: na prizorišče se je prirežal klovn ● ekspr. izpod umetnikovega dleta se je prirežala odurna spaka se je prikazala
  17.      priríbati  -am dov. () pog., ekspr. s prizadevanjem priti do česa: priribal je do tretje gimnazije; priribal se je, jo je do poveljnika
  18.      prirobántiti  -im dov.) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj
  19.      priróbnica  -e ž (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica
  20.      priróda  -e ž (ọ̑) narava: a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen
  21.      prirodnína  -e ž () knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin ∙ knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah
  22.      prirodnják  -a m (á) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati življenje prirodnjakov; vraže pri prirodnjakih ● knjiž. biti prirodnjak naturist
  23.      prirodoznánstven  -a -o prid. () naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis
  24.      prirodoznánstvo  -a s () naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo
  25.      prirómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli

   39.901 39.926 39.951 39.976 40.001 40.026 40.051 40.076 40.101 40.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA