Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (39.851-39.875)


  1.      primojdúšanje  -a s (ū) glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje ♪
  2.      primojdúšar  -ja m (ȗ) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar ♪
  3.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil ♪
  4.      primòjkrváv  in primojkrváv medm. (ȍ-ȃ; ȃ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojkrvav, ne dam denarja za to neumnost ♪
  5.      primòjstókrat  in primojstókrat medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo ♪
  6.      primomljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. momljaje priti: fant je primomljal iz hiše / medved je primomljal na jaso ♪
  7.      prímopredája  -e ž (ȋ-ȃ) adm. izročitev in prevzem blaga, poslov: primopredaja ladje; zapisnik o primopredaji ♪
  8.      primóranost  -i ž (ọ̑) prisiljenost: nujnost in usodna primoranost / storiti kaj iz primoranosti ♪
  9.      primórati  -am dov. (ọ̑) prisiliti: primorali so ga oditi; primorali so ga, da jim je pomagal; z grožnjami so ga primorali k molku / razmere so ga primorale, da je sprejel tudi najslabše delo primóran -a -o: v to dejanje je bil primoran ∙ življenje, kakršno sem bil primoran živeti sem moral ♪
  10.      primórščina  -e ž (ọ̑) primorsko narečje: govoriti primorščino ♪
  11.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ȃ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje ♪
  12.      primotogláviti  -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla ♪
  13.      primrázica  -e ž (ȃ) knjiž., redko ne hud mraz: jutro s primrazico ♪
  14.      primráziti  -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ȃ; ȋ í) knjiž., redko primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago ♪
  15.      primrazíti  -ím in primráziti -im dov., primrázil; primražèn in primrážen in primrazèn in primrázen (ȋ í; ā ȃ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: hotel mu je primraziti tako življenje; vse se mu je primrazilo ♪
  16.      primrzováti  -újem nedov. (á ȗ) z zmrzovanjem se pritrjevati na podlago: čevlji so jim primrzovali k tlom ♪
  17.      prímščina  -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije: plačati, zahtevati primščino ♪
  18.      primúkati  -am dov. (ū) mukajoč priti: krave so primukale na dvorišče ♪
  19.      prímula  -e ž (ȋ) lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije ♪
  20.      primúzati  -am dov. (ū) nar. prikimati: nič ni rekel, le primuzal je, da se strinja / primuzati z glavo primúzati se naskrivaj, neopazno priti: otrok se je primuzal v hišo ♪
  21.      prinagníti  in prinágniti -em, tudi prinágniti -em dov. (ȋ á; á) zastar. nagniti: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom ♪
  22.      prinašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode // lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / pes je dober prinašalec ♪
  23.      prinašálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša, prinese: prinašalka vode ♪
  24.      prinášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prinašati: prinašanje vode / prinašanje novic ♦ lov. naučiti psa prinašanja ♪
  25.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪

   39.726 39.751 39.776 39.801 39.826 39.851 39.876 39.901 39.926 39.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA