Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (39.551-39.575)


  1.      pridŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel ♪
  2.      pridrobencáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je pridrobencala v sobo ♪
  3.      pridrobencljáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je v copatah pridrobencljala v kuhinjo / žrebiček je pridrobencljal iz hleva ♪
  4.      pridŕsati  -am dov. (ȓ) drsaje priti: v copatah je pridrsal iz sobe; bolnik je komaj pridrsal k postelji / pridrsati po kolenih / ekspr. že opoldne je pridrsal domov prišel ● publ. pridrsal (si) je zlato medaljo na tekmovanju v drsanju je dobil pridŕsati se drsajoč se priti: otroci so se pridrsali mimo njega ♪
  5.      pridrúga  -e ž (ȗ) zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena ♪
  6.      pridruževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije pridruževáti se 1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju 2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere 3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi ♪
  7.      pridržánje  -a s (ȃ) glagolnik od pridržati: pridržanje konja / pridržanje bolnika v bolnici / pridržanje pravice za izdajo knjige ♪
  8.      pridržánost  -i ž (á) značilnost pridržanega: pridržanost pravic ● redko sprejel jih je s pridržanostjo zadržano ♪
  9.      pridržáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči podržati; pridržati komu vrata držati krajši čas odprta / prijel ga je za roko in jo pridržal 2. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadržati: pridržali so ga čez noč; pridržali so jih na kosilu; hotel je že oditi, pa so ga še malo pridržali 3. obdržati: nekaj stvari iz paketa je pridržal zase, drugo je razdelil / posestvo je prepustil sinu, sadovnjak (si) je pa pridržal / po stavki so odpustili večino delavcev, le nekaj so jih pridržali / pridržali so ga na postaji milice, v bolnici 4. krajši čas ne narediti tega, kar izraža določilo: pridržati dih; pridržal je korak in poslušal; pridržati smeh ● zastar. pridržati pozornost poslušalcev ohraniti; nar. tu pridrži pot iz soteske vodi, pelje pridržáti si jur. zagotoviti si določeno pravico zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridržati si nadzorstvo, služnost ∙ ekspr. on si vedno pridrži zadnjo besedo vedno uveljavi svoje mnenje; pisar. pridržali so si pravico odgovoriti pozneje niso hoteli odgovoriti takoj pridržán -a -o: pridržan dih; pridržane pravice; odločitev je pridržana sodišču ∙ knjiž. govoriti s pridržanim glasom tihim; knjiž. to je bilo pridržano njegovim očem tega on ni videl, spoznal ♦ mat. pridržana decimalka decimalka, ki se pri krajšanju decimalnega števila še ohrani; zal. vse pravice pridržane opomba v tiskanem delu, ki opozarja na nosilca avtorskih pravic; prisl.: pridržano govoriti ♪
  10.      pridržávati  -am nedov. (ȃ) pridrževati: pridržavati konje; pridržavati z roko / pridržavati dih, sapo ♪
  11.      pridrževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / redko letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo 2. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadrževati: rad bi še ostal, a ga ni nihče pridrževal 3. krajši čas ne delati tega, kar izraža določilo: pridrževati dih; pridrževati korak pridrževáti si jur. zagotavljati si določene pravice zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridrževati si nadzorstvo ∙ pisar. pridržujem si pravico odgovoriti na to vprašanje pozneje na to vprašanje bom odgovoril pozneje pridržujóč -a -e: pridržujoč dih, je prisluškoval pridrževán -a -o: pridrževano dihanje ♪
  12.      pridúšanje  -a s (ū) glagolnik od pridušati se: vse njegovo pridušanje ni nič pomagalo / slišati je bilo vpitje, pridušanje in kletev ♪
  13.      pridúšati se  -am se nedov. (ū) ekspr. 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel ♪
  14.      priduševáti se  -újem se nedov. (á ȗ) redko pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane ♪
  15.      prienačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi ♪
  16.      prienáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: prienačiti upravno ureditev dežele drugim deželam / temu delavcu bi težko koga prienačili težko bi mu našli enakega, enakovrednega; njemu se ne morem prienačiti ∙ knjiž., redko prienačiti se življenju domačinov prilagoditi se ♪
  17.      prifáren  -rna -o prid. (ȃ) zastar. župnijski, faren: prifarna cerkev / prifarna šola ♪
  18.      prifrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. frčeč prileteti: golobi so prifrčali na trg / kamen mu je prifrčal mimo ušes / pog. prifrčati z letalom pripeljati se ♪
  19.      prifrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla ♪
  20.      prigábiti  -im dov. (á ȃ) redko, z dajalnikom prignusiti, pristuditi: prigabiti otroku laž / jed se mu je prigabila / tako prazno govorjenje se mu je prigabilo ♪
  21.      prigalopírati  -am dov. (ȋ) v galopu priti: konj je prigalopiral na cilj / prigalopirati na konju domov ♪
  22.      priganíti  in prigániti -em dov. (ȋ á) redko zapogniti: tkanino na koncu priganemo in naredimo rob ♪
  23.      priganjáč  -a m (á) 1. kdor priganja, goni živino: priganjači pokajo z biči; priganjači mul; slišalo se je vpitje priganjačev 2. slabš. kdor zahteva, poskuša doseči, da kdo hitreje dela: na delu so jim dali priganjača / nadzornik je bil pravi priganjač / politični, režimski priganjači agitatorji 3. redko kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač: lovci so ga najeli za priganjača ♪
  24.      priganjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. priganjač: slišati je bilo kričanje priganjalcev ∙ knjiž. priganjalec divjačine gonjač ♪
  25.      prigánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od priganjati: slišati je bilo priganjanje voznikov / priganjanje delavcev / priganjanje k delu / vsak ukaz je izpolnil brez priganjanja ♪

   39.426 39.451 39.476 39.501 39.526 39.551 39.576 39.601 39.626 39.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA