Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (38.726-38.750)


  1.      preprógarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster ♪
  2.      preprógarstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog: razvoj preprogarstva / stensko preprogarstvo ♪
  3.      preprógast  -a -o prid. (ọ̄) podoben preprogi: tla so prekrili s preprogasto oblogo / ekspr. preprogasta polja ♪
  4.      preprôščina  -e ž (ȏ) 1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo 2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina 3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo ● hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost ♪
  5.      prepústnica  -e ž (ȗ) pismeno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico ♦ tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni ♪
  6.      prepúščanje  -a s (ú) glagolnik od prepuščati: prepuščanje vode / prepuščanje postelje bolnemu tovarišu; prepuščanje česa v najem / prepuščanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepuščanje koga samemu sebi ♪
  7.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
  8.      preračún  -a m (ȗ) 1. glagolnik od preračunati: končati preračun / preračun rezultatov na normalne razmere / zmotiti se pri preračunu dinarjev v lire ∙ zastar. to dejanje ni posledica preudarka ali celo preračuna preračunljivosti 2. rezultat računanja: preračun kaže, da je ta način gradnje najcenejši ♪
  9.      preračúnanost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost preračunanega, premišljenega: preračunanost poteze / načrt je rezultat domiselnosti in izredne preračunanosti // preračunljivost: moti ga njegova preračunanost / to je storil iz preračunanosti ♪
  10.      preračúnati  -am dov. (ȗ) 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje ♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti ♪
  11.      preračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od preračunavati: potrebno je kontroliranje in preračunavanje / preračunavanje dinarjev v šilinge ♦ ekon. kalkulacija ♪
  12.      preračunávati  -am nedov. (ȃ) 1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli // s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen 2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati jugoslovansko letno porabo mleka na eno družino // v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati dinarje v lire; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje 3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo ♪
  13.      preračúniti  -im dov. (ū ȗ) zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti preračúnjen -a -o: preračunjena vrednost; vse je imel preračunjeno ∙ zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv ♪
  14.      preračúnjenost  -i ž (ȗ) zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja ∙ zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti ♪
  15.      preračunljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje ♪
  16.      preračunljívec  -vca m (ȋ) ekspr. preračunljiv človek: ne bodi tak preračunljivec ♪
  17.      preračunljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preračunljivega človeka: moti jih njegova preračunljivost / za to se je odločil iz preračunljivosti ♪
  18.      preràd  -áda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču ♪
  19.      preradikálen  -lna -o prid. (ȃ) preveč radikalen: preradikalni predlogi za reforme; to je preradikalna sprememba ♪
  20.      preradodáren  -rna -o prid. (á ā) preveč radodaren: preradodaren človek ♪
  21.      preradovéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč radoveden: biti preradoveden ♪
  22.      prêrafaelít  -a m (ȇ-ȋ) um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov ♪
  23.      prêrafaelítski  -a -o prid. (ȇ-ȋ) nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji ♪
  24.      preráhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal preráhlo prisl.: prerahlo zavezan vozel ♪
  25.      prerahljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da postane kaj rahlo, manj sprijeto: prerahljati slamo, zemljo / prerahljati blazino ● ekspr. vožnja z avtomobilom ga je prerahljala pretresla; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu prerahljal kosti bi ga zelo pretepel prerahlján -a -o: prerahljana zemlja ♪

   38.601 38.626 38.651 38.676 38.701 38.726 38.751 38.776 38.801 38.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA