Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (37.901-37.925)


  1.      preganjálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od preganjalec: preganjanka je postala preganjalka / noči so njene neutrudne preganjalke ♪
  2.      preganjálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na preganjalce ali preganjanje: preganjalski bes / bil je hudoben, preganjalski; sam.: v njem je nekaj preganjalskega ♪
  3.      pregánjanec  -nca m (ȃ) nav. ekspr. kdor je preganjan: braniti preganjance pred nasilneži; politični preganjanci; pogledal ga je z nemirnimi očmi preganjanca / preganjanci in preganjalci so se upehali ♪
  4.      pregánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu ♪
  5.      pregánjanka  -e ž (ȃ) ženska oblika od preganjanec: preganjanka je s strahom pogledala, če ji preganjalci še sledijo ♪
  6.      pregánjanost  -i ž (ȃ) stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti ♪
  7.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  8.      preganjávica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice ♪
  9.      pregaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke ♪
  10.      pregàz  -áza m (ȁ á) knjiž. 1. plitvina, brod: poiskali so pregaz in prebredli reko 2. prehod: pregaz med hišami ♪
  11.      pregáziti  -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ) 1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti // knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile 2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg pregážen -a -o: sneg še ni pregažen; sovražniki so bili pregaženi; pregažena pot ♪
  12.      pregibálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava ♪
  13.      pregíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika ♪
  14.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  15.      pregíbati 2 -am in -ljem dov. (ȋ) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba ♪
  16.      pregibávati  -am nedov. (ȃ) razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali ♪
  17.      pregládek  -dka -o stil. -ó prid. (á) preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek ♪
  18.      preglàs  -ása m (ȁ á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini ♪
  19.      preglásen  -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje preglasnó in preglásno prisl.: preglasno govoriti, peti ♪
  20.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪
  21.      preglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja ♪
  22.      preglasováti  -újem dov. (á ȗ) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan ♪
  23.      preglášati  -am nedov. (á) biti bolj slišen od koga, česa: grmenje preglaša glasove; šum in hrup sta preglašala glasbo; fantje so se med seboj preglašali // ekspr. biti pomembnejši, močnejši od česa: vse vtise o pokrajini je preglašalo poglobljeno razmišljanje o življenju preglášati se lingv. spreminjati se iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: o se preglaša v e b) pred sledečimi sprednjimi samoglasniki ♪
  24.      preglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje ♪
  25.      preglávica  -e ž (ȃ) nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic ∙ ekspr. matematika mu dela, povzroča preglavice matematiko se težko uči; ekspr. z otroki so preglavice, ima preglavice ne ravnajo tako, niso taki, kot se pričakuje // neprijetnost, sitnost: ima veliko preglavic; nabira se preglavica na preglavico ♪

   37.776 37.801 37.826 37.851 37.876 37.901 37.926 37.951 37.976 38.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA