Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (37.676-37.700)


  1.      predílnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za predenje: delati v predilnici; predilnica bombaža ♪
  2.      predílničar  -ja m (ȋ) delavec v predilnici: sestanek predilničarjev // v nekaterih deželah lastnik predilnice: hči bogatega predilničarja ♪
  3.      predimenzioníranost  -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
  4.      predimenzionírati  -am dov. (ȋ) publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne ♪
  5.      predíranje  -a s (ȋ) glagolnik od predirati: igla za prediranje / pri prediranju žuljev se je zbodel ♪
  6.      predírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
  7.      predírjati  -am dov. (ȋ) 1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi 2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega ♪
  8.      predírkati  -am dov. (ȋ) ekspr. hitro premikajoč se priti z enega konca česa na drugega: predirkati pot, progo / v kratkem času je predirkal vso Evropo prepotoval ♪
  9.      prediskutírati  -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati ♪
  10.      predisponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj ♪
  11.      predispozícija  -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje ♪
  12.      predívast  -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje ♪
  13.      predivjáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropi ● ekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti ♪
  14.      predívnat  -a -o prid. (ȋ) podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline ♪
  15.      predívnica  -e ž (ȋ) nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice ♪
  16.      prèdizméra  -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere ♪
  17.      prèdizobrázba  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪
  18.      prèdjútranji  -a -e prid. (ȅ-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu ♪
  19.      prèdkál  -í [al in au̯] ž (ȅ-ȃ) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal ♪
  20.      prèdkalkulácija  -e ž (ȅ-á) ekon. računsko predvidevanje stroškov zaradi ugotavljanja cene proizvodu ali storitvi: ukvarjati se s predkalkulacijo / predkalkulacija stroškov ♪
  21.      prèdkámbrij  -a m (ȅ-á) geol. najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje, pravek ♪
  22.      prèdkapitalístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred kapitalizmom: predkapitalistični odnosi / predkapitalistične družbene formacije / predkapitalistična družba družba, v kateri še niso prevladali kapitalistični odnosi / predkapitalistične oblike proizvodnje; predkapitalistično gospodarstvo ♪
  23.      prèdkaznován  -a -o prid. (ȅ-á) jur. že prej kaznovan: bil je večkrat predkaznovan; predkaznovan zaradi zločina ♪
  24.      prèdklásičen  -čna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na čas pred klasiko, klasicizmom: predklasična glasba; predklasična umetnost / predklasična doba ♪
  25.      prèdklásika  -e ž (ȅ-á) doba različnih literarnih, umetniških tokov pred klasicizmom: dela iz predklasike ♪

   37.551 37.576 37.601 37.626 37.651 37.676 37.701 37.726 37.751 37.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA