Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (37.601-37.625)


  1.      prečŕpati  -am dov. (r̄) s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto: prečrpati nafto iz poškodovane ladje ♪
  2.      prečrpávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prečrpavati: prečrpavanje onesnažene vode ♪
  3.      prečrpávati  -am nedov. (ȃ) s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto: prečrpavati gorivo iz tankerjev v rezervoarje; prečrpavati odvečne količine vode ♪
  4.      prečrpoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prečrpavanje: prečrpovalna naprava / prečrpovalna postaja ♪
  5.      prečŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev: prečrtati nekatere besede, stavek; prečrtati in izbrisati // narediti črte po čem: otrok je list križem prečrtal / ekspr. meteor je prečrtal temno ozadje ● smrt mu je prečrtala načrte prekrižala; ekspr. prečrtaj, kar sem rekel ne upoštevaj, pozabi; knjiž. pesnik ni mogel prečrtati tradicionalnega sveta opustiti, izločiti prečŕtan -a -o: prečrtana beseda ♪
  6.      prečrtávati  -am nedov. (ȃ) s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev: bral je rokopis ter nervozno prečrtaval in podčrtaval ♪
  7.      prečustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. podoživeti kaj s čustvom: še enkrat je prečustvoval dogodke pretekle noči ♪
  8.      predàh  -áha m (ȁ á) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma ♪
  9.      predahníti  in predáhniti -em dov. (ȋ á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil predahníti se in predáhniti se redko spremeniti se, sprevreči se: veselje se je v trenutku predahnilo v žalost predáhnjen -a -o: dan, predahnjen s svetlobo; njene besede so bile predahnjene z upanjem ♪
  10.      predája  -e ž (ȃ) 1. knjiž. izročitev: predaja blaga / predaja diplom / predaja podjetij v upravljanje delovnim kolektivom / predaja dolžnosti drugemu prepustitev 2. postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: prisostvovati predaji; sestaviti zapisnik o prevzemu in predaji ∙ žarg., šol. predaja ključa tradicionalna prireditev, v kateri dijaki zadnjega letnika simbolično izročijo svoje mesto mlajšim 3. prenehanje bojevanja in prihod pod oblast nasprotnikov: predaja postojanke / publ.: obesiti belo zastavo v znamenje predaje vdaje; pogodba o brezpogojni predaji kapitulaciji / publ. reagirati na nasilje s predajo vdajo, umikom 4. (popolna) ljubezenska prepustitev partnerju: predaja moškemu ◊ šport. predaja štafetne palice; start in predaja predajno mesto ♪
  11.      predájanje  -a s (ȃ) glagolnik od predajati: predajanje znanja mladim ljudem / predajanje okupatorjeve vojske / človekovo predajanje v ljubezni / uživala je v predajanju poletnemu ozračju ♪
  12.      predájati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. izročati, dajati: prijazno jim je predajala šopke / predajati prtljago garderoberju / ta opravek predajam tebi prepuščam / predajati znanje učencem 2. knjiž. pripovedovati, sporočati: predajati taborniška doživetja mlajšim; pesmi so se predajale od rodu do rodu ● publ. predajati besedo drugemu diskutantu prepuščati, dajati; zastar. pridelke so težko predajali prodajali predájati se 1. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnikov: ko je izbruhnil požar, so se branilci začeli predajati; neradi so se predajali in odlagali orožje vdajali 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: predajati se branju, sanjarjenju, slikanju / elipt. predajati se glasbi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: predajati se bolečinam; predajati se navdušenju, veselju, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepuščati partnerju: dekleta se predajajo fantom; predajala se je drugim moškim ● čutil je, da se mu plesalka popolnoma predaja prepušča; publ. predajati se soncu uživati v sončenju, sončiti se ♪
  13.      predájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predajo: odborniki so na predajni seji odstopili ◊ jur. predajno pismo izročilno pismo; šport. predajno mesto mesto, kjer se preda štafetna palica drugemu udeležencu ♪
  14.      predál  -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov ● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo ◊ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame ♪
  15.      predálast  -a -o prid. (ȃ) podoben predalom: predalasta poslopja; predalasto pročelje ♪
  16.      predálce  -a s (ā) knjiž., redko predalček: vzeti pisma iz predalca ♪
  17.      predálčast  -a -o prid. (ȃ) podoben predalom: predalčaste ograje ♪
  18.      predálček  -čka m (ȃ) manjšalnica od predal: odpreti predalček; izprazniti predalček za pepel; predalček pri šivalnem stroju / predalček za bankovce v denarnici; zlagati pisma v predalčke na polici / napisati odgovor v predalček rubriko ∙ ekspr. za vsako stvar poišče predalček vsako stvar postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti ♪
  19.      predálčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. ki ima predale: predalčni avtomat 2. grad. ki ima ogrodje iz tanjših tramov: predalčni zid; predalčna stena / predalčna hiša s predalčnimi stenami // ki je iz paličnih nosilcev, paličja: predalčni žerjav; predalčna konstrukcija / predalčni nosilec palični nosilec, paličje ♪
  20.      predálčje  -a s (ȃ) 1. več predalov, predali: predalčje v skrinji / razstaviti predmete v okusno opečno predalčje 2. grad. leseno ogrodje zidu iz tanjših tramov: stene iz lesenega predalčja, izpolnjenega z nežgano opeko // palični nosilec, paličje: jekleno predalčje mostu ♪
  21.      predálčnik  -a m (ȃ) predalnik: zapreti predalčnik; starinski predalčnik / police in predalčniki ♦ agr. predalčnik del sadilnega stroja s predali, predalčki za seme, gomolje; ptt hišni predalčnik skupek pisemskih skrinjic v večji stanovanjski hiši; izpostavljeni predalčnik skupek pisemskih skrinjic za odročnejša naselja ♪
  22.      predáleč  prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč ∙ ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar; ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli obravnavati vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; ekspr. po nazorih sta si predaleč narazen njuni nazori so preveč različni ♪
  23.      predálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predal: predalno dno / predalni pohištveni element / predalni okvir okvir za namestitev predala; redko predalna omara predalnik ♪
  24.      predálnik  -a m (ȃ) nizka omara s predali za shranjevanje perila: zapreti predalnik; postaviti uro na predalnik; zložiti perilo v predalnik; predalnik iz češnjevega lesa; predalnik s štirimi predali; omara in predalnik // kos pohištva s predali: opremiti trgovino s policami in predalniki; predalnik za copate in čevlje ♪
  25.      predálpski  -a -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pred Alpami: predalpski gozd; mesto leži na robu predalpskega sveta / predalpske dežele / predalpsko hribovje ♦ bot. predalpska detelja dlakava rastlina z rdečimi cveti v socvetju, Trifolium alpestre ♪

   37.476 37.501 37.526 37.551 37.576 37.601 37.626 37.651 37.676 37.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA