Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (37.576-37.600)


  1.      precizácija  -e ž (á) knjiž. natančna določitev, pojasnitev: precizacija vsebine zakona ♪
  2.      precizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od precizirati: preciziranje določb zakona; preciziranje programa, stališč ♪
  3.      precizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) natančno določiti, pojasniti: precizirati merila za podelitev nagrad; precizirati pravice in dolžnosti; precizirati vsebino pojma / to bi težko preciziral; precizirati je treba, kaj spada v redno delo precizíran -a -o: njegova zamisel ni dovolj precizirana ♪
  4.      precvítati  -am nedov. (ȋ) star. cveteti: kako lepo precvitajo rože / tu zdaj precvita pomlad / na licih mu precvita zdravje ♪
  5.      préča  -e ž (ẹ́) ozek pas kože med lasmi, razdeljenimi, počesanimi na dve strani: okoli preče ji lasje temnijo; imeti prečo na strani, po sredi; vtreti mazilo po preči / narediti prečo / biti počesan na prečo ♪
  6.      prečákati  -am dov., prečákajte in prečakájte; prečákala in prečakála (á ȃ) ekspr. čakaje prebiti, preživeti: zaman je prečakal dopoldne; cele ure je prečakala po ambulantah // prebiti, preživeti sploh: vojno je prečakal na deželi; noč je prečakal v zasedi // v čakanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem ga prečakala, pa ga ni bilo domov ● knjiž., redko ali bomo prečakali deževje dočakali konec deževja ♪
  7.      préčanski  -a -o prid. (ẹ̑) v srbskem okolju nanašajoč se na pokrajino severno od Donave in Save: prečanska inteligenca ♪
  8.      prečárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz ♪
  9.      prečastít  -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: zbrala se je vsa prečastita duhovščina; družba prečastitih gospa / kot pristavek za duhovnika prečastiti gospod; sam.: govoril sem s prečastitim z duhovnikom ♪
  10.      prečesáti  -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́) 1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati; s prsti si je prečesal kodre 2. redko spremeniti pričesko: prečesati otroka; če gre zvečer v gledališče, se prečeše 3. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren; sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko; podolgem in počez prečesati okolico // ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno ● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; žarg. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti ♪
  11.      prečesávati  -am nedov. (ȃ) 1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase 2. ekspr. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno ∙ knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali ♪
  12.      prečéstokrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. prevečkrat, prepogosto: prečestokrat so pri njem iskali pomoč ♪
  13.      prečiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prečiščevati: prečiščevanje odpadnih vod, zraka / nazorsko prečiščevanje; prečiščevanje likovnih konceptov / prečiščevanje v trpljenju ♪
  14.      prečiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati primesi: prečiščevati porabljeno vodo, zrak 2. knjiž. povzročati, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečiščevati načela, pojme 3. knjiž. povzročati popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga prečiščuje ♪
  15.      prečítati  -am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti vsebino besedila: prečitati pesem ♪
  16.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  17.      préčka 2 -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od preča: imeti prečko na sredi glave / česati lase na prečko ♪
  18.      préčkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prečkati: prečkanje ceste, reke / prečkanje travnika ♪
  19.      préčkast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben prečki, letvi: prečkasta odprtina ♪
  20.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  21.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjici ◊ geom. črta, ki seka sistem črt ♪
  22.      préčnjak  tudi prečnják -a m (ẹ̑; á) star. prečnik: prečnjaki in podolžniki / z glavo je zadel ob prečnjak v stropu ♪
  23.      prečrkovánje  -a s (ȃ) lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovanje japonskih imen ♪
  24.      prečrkováti 1 -újem dov. (á ȗ) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo ♪
  25.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov. (á ȗ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico ♪

   37.451 37.476 37.501 37.526 37.551 37.576 37.601 37.626 37.651 37.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA