Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (37.226-37.250) 
- práprotnica -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice ♪
- práprotov -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti ♪
- práprotovka -e ž (á) nav. mn., bot. praprotnica ♪
- práprvína -e ž (ȃ-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov ♪
- práptíca -e ž (ȃ-í) pal. praptič ♪
- práptìč -íča m (ȃ-ȉ ȃ-í) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina ♪
- prárastlína -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline ♪
- prasád -i ž (ȃ) redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad ♪
- prasè in práse -éta s (ȅ ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase ♪
- prásec -sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca ♪
- prásen -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji ♪
- prasênje -a s (é) glagolnik od prasiti se: motnje pri prasenju ♪
- prasétina -e ž (ẹ̑) star. svinina: kupila je nekaj teletine in prasetine ♪
- prasíca -e ž (í) 1. raba peša samica prašiča; svinja: pustiti prasico za pleme; prasica z mladički; pristoji mu kakor prasici sedlo prav nič / peljati prasico k merjascu 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ti nisi prijatelj, prasica si / kot psovka prasica lažniva 3. nizko umazan človek: kakšna prasica pa si ♪
- prasíčka -e ž (í) 1. mlada samica prašiča: svinja je povrgla več prasičk kot prašičkov 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: je prava prasička ♪
- prásíla -e ž (ȃ-í) knjiž. kar omogoča življenje, dogajanje v naravi, se kaže v tem: razmišljati o prasilah v naravi ♪
- prasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prasiti se: prostor za prasitev ♪
- prasíti se -ím se nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že trikrat prasila ♪
- pràsk medm. (ȁ) posnema glas pri praskanju: prask, prask, se je zaslišalo od vrat ♪
- práska -e ž (ā) 1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska // temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu 2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami ● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem ♪
- praskáč -a m (á) slabš. pisarniški delavec, pisar: sprejel me ni predstojnik, ampak neki praskač // pisatelj, pisec: kar napiše ta praskač, vse objavijo ◊ zool. majhna akvarijska riba, ki se hrani z algami, Gyrinocheilus aymonieri ♪
- praskálce -a s (ā) manjšalnica od praskalo: praskalca in rezila ♪
- praskálo -a s (á) priprava za praskanje: odstranjevati rjo s peskom in praskalom ◊ arheol. podolgovato, ploščato, na eni strani polkrožno obdelano kamnito orodje ♪
- práskanje -a s (á) glagolnik od praskati: praskanje po glavi / slišalo se je praskanje gramofonske igle ♪
- práskanka -e ž (á) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje s praskanjem različno obarvanih ali različno sestavljenih plasti površine: zanimati se za praskanko in lepljenko // slika v tej tehniki: razstavljati praskanke ♪
37.101 37.126 37.151 37.176 37.201 37.226 37.251 37.276 37.301 37.326 
