Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (37.076-37.100) 
- požlahtnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
- požlahtnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
- požlampáti -ám dov. (á ȃ) nizko popiti, izpiti: večino žganja je sam požlampal ♪
- požlédica -e ž (ẹ̑) alp. požled, žled: steno je pokrivala zelenkasta požledica ♪
- požlobudráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: tako je požlobudrala, da je nisem razumel ♪
- požmrkováti -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
- požókati -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati, pobrskati: požokati s palico v duplino ♪
- požréšnica -e ž (ẹ̑) ekspr. požrešna ženska: nikoli nima dovolj ta požrešnica ♪
- požrtíja -e ž (ȋ) ekspr. pojedina: prirediti požrtijo; povabiti na požrtijo; velika požrtija ♪
- požrtvoválen -lna -o prid., požrtvoválnejši (ȃ) ki si zelo prizadeva za dosego določenega cilja neglede na trud, žrtve: požrtvovalni starši; pri tem delu je bil zelo požrtvovalen / nagrada za požrtvovalno delo / požrtvovalna ljubezen požrtvoválno prisl.: boril se je zelo požrtvovalno; požrtvovalno skrbeti za otroke ♪
- požrtvoválnost -i ž (ȃ) lastnost požrtvovalnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti / stregla mu je z veliko požrtvovalnostjo ♪
- požrtvovánje -a s (ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost ♪
- požúgati -am dov. (ū) večkrat zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: hudomušno, skrivaj mu je požugala; požugati s pestjo, prstom ♪
- požvekáti -ám dov. (á ȃ) redko požvečiti: zalogaj je malo požvekal in požrl ♪
- požvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu ♪
- požvenketávati -am nedov. (ȃ) večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami ♪
- požvenkljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas žvenkljati: požvenkljati s kovanci ♪
- požvenkljávati -am nedov. (ȃ) večkrat žvenkljati: pri hoji je požvenkljaval z ostrogami ♪
- požvepláti -ám dov. (á ȃ) agr. 1. poškropiti, posuti s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: požveplati grozde, vinsko trto 2. zažveplati: požveplati klet, sod ♪
- požvížgati -am dov. (í) 1. oglasiti se z žvižgom: kdaj pa kdaj je zavrisnil in požvižgal 2. z žvižgom dati znamenje: požvižgati psu požvížgati se ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: požvižgam se nate ∙ ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje ♪
- požvižgávanje -a s (ȃ) glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel ♪
- požvižgávati -am nedov. (ȃ) večkrat žvižgati: fant je polglasno požvižgaval / požvižgavati popevko / požvižgavati za dekleti // ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: sičniki so mu požvižgavali med zobmi / krogle so požvižgavale nad njihovimi glavami ♪
- požvižgováti -újem nedov. (á ȗ) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken ♪
- požvrkljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas žvrkljati: požvrkljati jajca ♪
- prá... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk ♪
36.951 36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151 37.176 
