Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (36.951-36.975)


  1.      pozabljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pozabljivega človeka: pozabljivost in malomarnost / v svoji pozabljivosti lahko zagreši tudi to ∙ star. s tem so ta stari običaj rešili pozabljivosti pozabe ♪
  2.      pozábnost  -i ž (á) knjiž. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabnosti / izginiti, pogrezniti se v pozabnost / plašč pozabnosti ♪
  3.      pozajéti  -jámem dov., pozajêmi pozajemíte; pozajél; nam. pozajét in pozajèt (ẹ́ á) z zajemanjem narediti, da kje česa ni več: pozajeti cmoke iz juhe; pozajeti vodo s kozarci ♪
  4.      pozajtrkováti  -újem dov. (á ȗ) pojesti zajtrk: hitro se je oblekel in pozajtrkoval ♪
  5.      pozakleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim zakleniti: pozakleniti predale, vrata; čakali so, da je vse pozaklenil / svoje stvari je pozaklenila ♪
  6.      pozakonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pozakoniti: pozakonitev otroka ♪
  7.      pozakóniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje ♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci ♪
  8.      pozakónjenje  -a s (ọ̑) glagolnik od pozakoniti: pozakonjenje otroka ♪
  9.      pozamenteríja  -e ž (ȋ) 1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije 2. redko trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji ♪
  10.      pozanímati se  -am se dov. (ȋ) poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem: pozanimati se za možnosti zaposlitve; pozanimala se je za njegovo preteklost; o zadevi so se pozanimali pri pristojnem uradu; ekspr. za to se bom osebno pozanimal // z vprašanjem, vprašanji izraziti zanimanje za kaj: pozanimali so se za naše delo in uspehe; najprej se je pozanimala za mater / in kaj bo potem, se je pozanimal je vprašal ♪
  11.      pozapréti  -prèm dov., pozapŕl (ẹ́ ȅ) drugega za drugim zapreti: pozapreti okna, vrata; vse je pozaprla za seboj in odšla / gostilne in trgovine so pozaprli / tatove so že pozaprli ♪
  12.      pozaspáti  -spím dov., pozaspì pozaspíte; pozaspál (á í) drug za drugim zaspati: otroci so pozaspali; utrujeni so polegli in takoj pozaspali; pren., ekspr. v njegovem srcu je vse pozaspalo ♪
  13.      pozašíti  -šíjem dov., pozašìl (í ȋ) drugega za drugim zašiti: pozašila je otrokom obleke // zašiti sploh: marsikaj zna pozašiti ♪
  14.      pozatakníti  in pozatákniti -em dov. (ȋ á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice ♪
  15.      pòzavaroválen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba ♪
  16.      pòzavarovánje  tudi pòzavárovanje -a s (ȍ-ȃ; ȍ-á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju ♪
  17.      pòzavarováti  -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo ♪
  18.      pozavčín  -a m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: pozavčin že hodi po vasi ♪
  19.      pozávna  -e ž (ȃ) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati pozavno / pozavna na poteg; pozavna z ventili ♪
  20.      pozavníst  -a m (ȋ) muz. kdor igra pozavno: nastop znanega pozavnista ♪
  21.      pozdévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se: tako se je tudi njemu pozdevalo ♪
  22.      pozdràv  -áva m (ȁ á) 1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: izgovoriti, zamomljati pozdrav; odgovoriti na pozdrav; glasen, komaj slišen pozdrav; dober dan, nasvidenje, zdravo in drugi pozdravi; pozdrav ob prihodu, slovesu / dobiti, poslati, prinašati, sprejeti pozdrave; ekspr. izročite mu lepe pozdrave; pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače; oditi brez pozdrava / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; kot zaključek uradnih dopisov s tovariškimi pozdravi ∙ ta pesem je bila zadnji pozdrav prijatelju zapeli so mu jo ob njegovem pogrebu; preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega // s prilastkom dogovorjeno, ustaljeno besedilo, kretnja, s katero se pozdravlja določena skupina ljudi: gasilski, pionirski pozdrav; rudarski pozdrav: srečno; Smrt fašizmu — svobodo narodu je bil pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja 2. glagolnik od pozdraviti: pozdrav med bratoma je bil prisrčen / dvigniti klobuk, roko v pozdrav; mahala sta si v pozdrav; nagib glave kot pozdrav / kot povelje pozdrav na desno ♪
  23.      pozdrávček  -čka m (ȃ) ekspr. pozdrav: poslati, pripisati pozdravček ♪
  24.      pozdráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pozdrav: pozdravne besede, kretnje / pozdravni govor, nagovor; pozdravna brzojavka ♪
  25.      pozdravílo  -a s (í) zastar. pozdrav: naročiti, poslati pozdravilo / v pozdravilo ji je stisnil roko ♪

   36.826 36.851 36.876 36.901 36.926 36.951 36.976 37.001 37.026 37.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA