Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (36.851-36.875)



  1.      povézati  in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti // narediti, da je kaj a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso 2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani komunistične partije; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal 3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ranjenca ● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati povézan -a -o: z njim sem bil dolgo povezan; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana
  2.      povezáva  -e ž () dejstvo, da je kaj povezano: dobra cestna povezava med kraji; železniška povezava / utrjevati povezavo med industrijo in kmetijstvom / povezava mesta z zaledjem / izgubiti povezavo z množicami
  3.      povezílnica  -e ž () agr. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: prinesel je dolgo povezilnico
  4.      povézka  -e ž (ẹ̑) knjiž. vprega (polarnih) psov: povezka psov / izpustiti psa s povezke
  5.      povéznica  -e ž (ẹ̑) agr. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: zategniti poveznico
  6.      povezoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor povezuje: na prireditvi je nastopil kot povezovalec programa / odbori Osvobodilne fronte so bili povezovalci prebivalstva
  7.      povezoválen  -lna -o prid. () ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo
  8.      povezoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od povezovalec: organizatorica in povezovalka vse društvene dejavnosti / povezovalka programa
  9.      povezovánje  -a s () glagolnik od povezovati: povezovanje žita v snope / gospodarsko povezovanje; povezovanje držav in narodov / utrjevati povezovanje pouka s prakso
  10.      povezováti  -újem nedov.) 1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati // delati, da je kaj a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso 2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: povezovati mladince s člani komunistične partije; z menoj se je povezoval že pred vojno povezujóč -a -e: povezujoči gibi rok
  11.      povihrávati  -am nedov. () v presledkih vihrati: zastave so povihravale
  12.      povijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na povijanje: povijalni pripomočki / povijalni pas podolgovat kos mehke tkanine s trakci, s katerim se dojenčku pritrdi plenica, plenice; povijalne hlačke hlačkam podoben pripomoček za pritrjevanje plenic, navadno iz nepremočljivega materiala
  13.      povíjanje  -a s (í) glagolnik od povijati: povijanje roke / povijanje otroka / široko povijanje pri katerem se razkoračene dojenčkove noge od kolkov do kolen obložijo z več na tri dele zloženimi plenicami
  14.      povíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: povijati roko / povijati rane obvezovati / nogo povija zaradi krčnih žil // dajati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrjevati: povijati otroka 2. star. povezovati, vezati: povijati listine s trakom / rože je povijala v šopke
  15.      povíšanec  -nca m () knjiž., redko kdor je povišan: povišanci so se hoteli čimprej uveljaviti
  16.      povíšanje  -a s () glagolnik od povišati: povišanje nasipa / povišanje plač / povišanje temperature / ni dočakal povišanja v polkovnika
  17.      povíšati  -am dov. () 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugihšport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura
  18.      poviševánje  -a s () glagolnik od poviševati: poviševanje nasipa / poviševanje osebnih dohodkov / željen je bil časti in poviševanja
  19.      poviševáti  -újem nedov.) 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo // povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost poviševáti se ekspr. bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem
  20.      povíšica  -e ž () publ. povišek: povišica plače
  21.      povíškati  -am dov. () nar. popestovati: vsaj včasih naj ga [otroka] poviškajo (C. Kosmač)
  22.      povítica  -e ž () nar. potica: speči povitico / makova, orehova povitica
  23.      povlačíti  in povláčiti -im dov. ( á) nar. vzhodno pobranati: povlačiti njivo; zorati in povlačiti ◊ gozd. povlačiti drva iz gozda z vlačenjem spraviti povláčen -a -o: povlačena njiva
  24.      povlák  tudi póvlak -a m (; ọ́) star. prevleka: trami so prekriti s sajastim povlakom; bel povlak na listih
  25.      povnánjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjati moralno vsebino / dejavnost človeka povnanja povnánjati se postajati plitev, usmerjen v zunanji svet: današnji človek se povnanja in izgublja v stvareh

   36.726 36.751 36.776 36.801 36.826 36.851 36.876 36.901 36.926 36.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA