Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (36.526-36.550)



  1.      posvinjáti  -ám dov.) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil
  2.      posvítati se  -am se dov. () ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo
  3.      posvojênka  -e ž (é) ženska oblika od posvojenec: pokojnik je zapustil dva sina in posvojenko
  4.      posvojíteljica  -e ž () ženska oblika od posvojitelj: posvojiteljica in posvojenka
  5.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. ( á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom
  6.      pošárati  -am dov. () našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska
  7.      pošáriti  -im dov.) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji
  8.      pošást  -i ž () 1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast ∙ ekspr. vojna pošast vojna // slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna 2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo
  9.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival
  10.      pošástnik  -a m () ekspr. hudoben, zloben človek: kakšen pošastnik je ta možak
  11.      pošástnost  -i ž (á) ekspr. značilnost pošastnega: niso se zavedali pošastnosti svojih dejanj; pošastnost druge svetovne vojne
  12.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov., ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek
  13.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje
  14.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal
  15.      poščívati  -am nedov. (í) vulg. močiti s sečem
  16.      pošépati  -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo
  17.      pošepávati  -am nedov. () nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi
  18.      pošepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti
  19.      pošepetávanje  -a s () glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru
  20.      pošepetávati  -am nedov. () v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem
  21.      pošévnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. poševna črta: narisati poševnico ♦ lingv. znamenje med dvema oblikama, ki pomeni, da sta mogoči obe obliki ali samo ena izmed njiju
  22.      poševnína  -e ž () knjiž. poševni del česa: stekel je po poševnini navzgor / vodoravne ploskve in poševnine
  23.      pošíljanje  -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti; stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo
  24.      pošiljátelj  -a m () kdor kaj pošilja: pošiljatelj dopisa, paketa, pisma; naslov pošiljatelja
  25.      pošiljátev  -tve ž () glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov

   36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551 36.576 36.601 36.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA