Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (36.476-36.500)


  1.      postókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zastokati: ne morem, je postokala / postokala je, da mora vse delo opraviti sama potožila, potarnala ♪
  2.      postopáč  -a m (á) nav. ekspr. kdor (rad) postopa: srečeval je same postopače; lenuh in postopač / kavarniški postopači brezdelneži ♪
  3.      postopáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od postopač: postopačke v pisanih oblekah ♪
  4.      postópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od postopati: naveličal sem se postopanja po mestu / brezobzirno postopanje s prebivalstvom ♪
  5.      postopáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na postopače: postopaško življenje / postopaški fantje ♪
  6.      postopáštvo  -a s (ȃ) postopaško življenje: prenehati je moral z razuzdanostjo in postopaštvom / njegove revščine je krivo postopaštvo ♪
  7.      postópati  -am nedov. (ọ̄) 1. hoditi brez cilja, namena: ves dan sem samo postopal; veselo postopa po mestu / postopati gor in dol // nav. ekspr. lenariti: pri nas ne sme nihče postopati; celo ob košnji postopa 2. publ., s prislovnim določilom ravnati, delati: grdo, krivično postopati; podobno so postopali tudi drugje; z menoj je postopal kot enak z enakim ♪
  8.      postópica  -e ž (ọ̑) knjiž. zaporedje, potek: proučiti sedanjo postopico industrializacije ♦ mat. geometrična postopica geometrično zaporedje ♪
  9.      postópoma  prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva ♪
  10.      postóvka  -e ž (ọ́) manjša ptica ujeda rjavkaste barve, s temnejšimi lisami po hrbtu, oprsju in trebuhu: postovka lebdi nad njivami ♪
  11.      postráni  in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani ● pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran ♪
  12.      postránica  -e ž (á) nav. mn., zool. majhni, v sladki in morski vodi živeči, bočno stisnjeni raki, Amphipoda: školjke in postranice / navadna postranica ♪
  13.      postránski  -a -o prid. (á) ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena // redko stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste // redko obstranski: postranske oči žuželk ● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; redko naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena nezakonita žena ♪
  14.      postránskost  -i ž (á) redko nepomembnost, obrobnost: motila ga je postranskost njegovega dela / izgubljati se v postranskosti ♪
  15.      postrašíti  -ím in postrášiti -im dov., postrášil (ȋ í; á ȃ) nekoliko prestrašiti, ustrašiti: hotel jih je samo postrašiti ♪
  16.      postréljati  in postreljáti -am, tudi postréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) postreliti: vse begunce so postreljali / streljal je tako dolgo, da je postreljal vse naboje ♪
  17.      postrézati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. streči: postrezati z najboljšim vinom / postrezat jim je hodila stara ženica ♪
  18.      postréžba  -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
  19.      postréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic ♪
  20.      postrežnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki se zaračuna za postrežbo: v tej restavraciji se plača tudi postrežnina; desetodstotna postrežnina // redko napitnina: dal mu je majhno postrežnino ♪
  21.      postŕgati  -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem odstraniti: postrgal je omet z zidu; postrgati smetano iz lončka, žlindro iz pipe / ekspr. končno so postrgali smeti s ceste pometli, počistili // s strganjem izprazniti: postrgati lonček, skledo / dobro postrgati s krožnika ● ekspr. postrgala mu je korenček: šlik, šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izrazila škodoželjnost; ekspr. potrebni denar so postrgali iz vseh fondov vzeli, pobrali; ekspr. veja ga je postrgala po obrazu podrgnila, popraskala ◊ med. postrgati maternico odstraniti maternično sluznico postŕgan -a -o: postrgan lonec; postrgani ostanki ♪
  22.      postrúgati  -am dov. (ū) nar. vzhodno postrgati: postrugati saje / otroci so postrugali skledo ♪
  23.      postŕvka  -e ž (ȓ) agr., v zvezi zimska postrvka zimska hruška delno rdeče barve z rjavkastimi pikami: postrvke so letos debele ♪
  24.      postulát  -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat ♪
  25.      postulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zahtevati: postulirali so drugačne predpise 2. postavljati za izhodišče, predpostavljati: dokazuje, kar je prej samo postuliral ♪

   36.351 36.376 36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551 36.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA