Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (35.701-35.725)


  1.      pomlajênje  -a s (é) glagolnik od pomladiti: vsi so opazili sosedovo pomlajenje / pomlajenje društva ♪
  2.      pomlajeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor pomlajuje: ta frizer je pravi pomlajevalec / tudi spanje je pomlajevalec ♪
  3.      pomlajeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje ♪
  4.      pomlajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pomlajevati: pomlajevanje obraza; sredstva za pomlajevanje / pomlajevanje članstva / pomlajevanje sadnega drevja ♪
  5.      pomlajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce 2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje 3. delati, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd ♦ agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko 4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik pomlajujóč -a -e: pomlajujoča kopel ♪
  6.      pomláskati  -am, in pomláskati tudi pomlaskáti -am, in pomlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) krajši čas mlaskati: zadovoljno je pomlaskal in sedel h kosilu / pomlaskati z jezikom ♪
  7.      pomlatíti  in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ȋ á) 1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti // krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti 2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili 3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili ♪
  8.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
  9.      pomnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) redko množiti, večati: s spretno igro je pomnoževal frnikole; človeštvo se pomnožuje / pomnoževati svoje bogastvo ♪
  10.      pomočníca  -e ž (í) 1. ženska, ki komu pomaga: pomočnica pri delu / vedel je, da mu bo sestra dobra pomočnica, ko se bo zagovarjal pred očetom / gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih 2. do 1962 ženska, ki je končala poklicno šolo in opravila pomočniški izpit: v trgovini so jo nastavili za pomočnico / trgovska pomočnica ♪
  11.      pomodrováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas modrovati: starec je sedel pred hišo in pomodroval o življenju / ekspr. možje so se zbrali in pomodrovali o problemih se pogovorili / pogrebci so v gostilni malo pomodrovali ♪
  12.      pomohamedániti  -im dov. (á ȃ) pomuslimaniti: pomohamedaniti prebivalce ♪
  13.      pomókati  -am dov. (ọ̄) potresti z moko: pomokati prt za valjanje testa; zrezke potolčemo, posolimo, nato pa pomokamo / ko je zelenjava dovolj mehka, jo pomokamo pomókan -a -o: pomokan prt; hlebčke testa zložimo na pomokano desko ♪
  14.      pomolčáti  -ím [u̯č] dov., pomólči; pomólčal (á í) krajši čas molčati: pomolčal je, potem pa spregovoril; za trenutek je pomolčala ♪
  15.      pomologíja  -e ž (ȋ) veda o sadnem drevju in sortah: razvoj pomologije ♪
  16.      pomomljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati: sedel je za mizo in včasih kaj pomomljal; pomomljala je nekaj po angleško ♪
  17.      pomomljávati  -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. v presledkih momljati: hodil je za njo in pomomljaval ♪
  18.      pomôrka  tudi pomórka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od pomorec ♪
  19.      pomorščák  -a m (á) 1. kdor je zaposlen v pomorstvu: postati pomorščak; narod pomorščakov / radijska oddaja o morju in pomorščakih 2. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: pomorščaki so prispeli na južni tečaj; odkritja pomorščakov ♪
  20.      pomóta  -e ž (ọ̑) 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota // nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota 2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun ♪
  21.      pomótoma  prisl. (ọ̑) po pomoti: ime v članku je pomotoma izpadlo; pomotoma ga je nagovoril z gospodom / pomotoma vpisan račun ♪
  22.      pomožátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. narediti (bolj) možatega, odločnega: vojna doživetja so ga pomožatila pomožátiti se postati možat, dorasel: dolgo te že nisem videl in skoraj te ne bi poznal, tako si se pomožatil ♪
  23.      pomoževáti  -újem dov. (á ȗ) ekspr. krajši čas moško se pogovarjati: rad pomožuje o politiki; pomoževati s sosedi ♪
  24.      pompadúra  -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
  25.      pompadúrica  -e ž (ȗ) manjšalnica od pompadura: kupila ji je pompadurico ♪

   35.576 35.601 35.626 35.651 35.676 35.701 35.726 35.751 35.776 35.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA