Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (35.501-35.525) 
- pólpriprávljen -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) ki ni popolnoma, do konca pripravljen: s seboj so vzeli polpripravljene jedi ♪
- pólprofesionálen -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
- pólproletárec -rca [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci ♪
- pólproletariát -a [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat ♪
- pólproletárski -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost ♪
- pólpuščáva -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
- pólravnína -e [u̯r] ž (ọ̑-í) geom. vsak od dveh delov ravnine, razdeljene s premico ♪
- pólrazpádel -dla -o [u̯r-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad ♪
- pólrazpàl -ála -o [u̯r-au̯] prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: polrazpala bajta ♪
- pólresníca -e [u̯r] ž (ọ̑-í) nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic ♪
- pólrísanica -e [u̯r] ž (ọ̑-ȋ) lov. lovska puška z eno risano in eno gladko cevjo: streljati s polrisanico ♪
- pólsánje -sánj [u̯s] ž mn. (ọ̑-á ọ̑-ȃ) sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril ♪
- pólsénca -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila ♪
- pólsêstra -e stil. -é [u̯s] ž (ọ̑-é) ženska v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima eno sestro in eno polsestro ♪
- pólsládek -dka -o [u̯s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina ♪
- pólslán -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda ♪
- pólspánec -nca [u̯s] m (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril ♪
- pólspánje -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju ♪
- pólstávek -vka [u̯s] m (ọ̑-ȃ) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek ♪
- polstenína -e [u̯s tudi ls] ž (í) knjiž., redko polst ♪
- polsténka -e [u̯s tudi ls] ž (ẹ̄) zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata ♪
- pólsvetlôba -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
- pólsvíla -e [u̯s] ž (ọ̑-ȋ) tekst. tkanina z osnovo iz naravne svile in votkom iz drugih vlaken ali obratno: obleka iz polsvile ♪
- pólsvobodnják -a [u̯s] m (ọ̑-á) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: podložniki in polsvobodnjaki / kmet polsvobodnjak ♪
- polšíca -e [u̯š] ž (í) samica polha: polšica z mladiči ♪
35.376 35.401 35.426 35.451 35.476 35.501 35.526 35.551 35.576 35.601 
