Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (35.326-35.350) 
- pólharski -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
- pólharstvo -a [u̯h] s (ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo ♪
- pólhati -am [u̯h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč ♪
- polhovína -e [u̯h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine ♪
- pólhovka -e [u̯h] ž (ọ́) kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke ♪
- poliakríl -a m (ȋ) kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov ♪
- poliakrílen -lna -o (ȋ) pridevnik od poliakril: poliakrilna vlakna ♪
- poliakrílnitríl -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna ♪
- poliakrílnitrílen -lna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od poliakrilnitril: poliakrilnitrilna vlakna ♪
- poliamíd -a m (ȋ) kem. s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
- poliamíden -dna -o (ȋ) pridevnik od poliamid: poliamidna vlakna ♪
- poliandríja -e ž (ȋ) knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji ♪
- poliartrítis -a m (ȋ) med. vnetje sklepov: kronični poliartritis ♪
- políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina ♪
- políca 2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica ♪
- policáj -a m (ȃ) nav. ekspr. miličnik, policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih ♪
- policájski -a -o prid. (ȃ) nav. ekspr. miličniški, policijski: policajska uniforma / policajska služba ♪
- policíja -e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milice ◊ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil ♪
- policístka -e ž (ȋ) ženska oblika od policist: prišla je v spremstvu policistke ♪
- políčast -a -o prid. (í) podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina ♪
- políčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od polica1: odložiti pepelnik na poličico pri oknu ♪
- políčka -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni ♪
- polifoníja -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
- poligámen -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
- poligamíja -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji ♪
35.201 35.226 35.251 35.276 35.301 35.326 35.351 35.376 35.401 35.426 
