Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (34.826-34.850)


  1.      poetésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese ♪
  2.      poétika  -e ž (ẹ́) 1. lit. nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine: poetika in metrika ∙ knjiž. v delu izpoveduje avtor svojo poetiko svoj pesniški nazor, odnos do umetnosti // navadno v zvezi normativna poetika, do 18. stoletja nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah: obravnavati poetiko / Aristotelova Poetika 2. do 1848 peti razred šestletne gimnazije: tudi poetiko je uspešno končal ♪
  3.      poetizácija  -e ž (á) glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija // kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča ♪
  4.      poetizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od poetizirati: poetiziranje mu je bilo v veselje / poetiziranje življenja ♪
  5.      poetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje 2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral poetizíran -a -o: poetizirana biografija pisatelja ♪
  6.      poétka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko pesnica: prebirati pesmi znane poetke ♪
  7.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  8.      pofántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da kdo prevzame navade, lastnosti fantov: čisto so jo pofantili pofántiti se dorasti v fanta, postati fant: zelo zgodaj se je pofantil ♪
  9.      pofašístiti  -im dov. (ȋ ȋ) uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil ♪
  10.      pofílmati  -am dov. (ȋ) nav. ekspr. prenesti s filmsko kamero na filmski trak: dogodek so tudi pofilmali / pofilmali so že dva njegova romana ♪
  11.      pofilozofírati  -am dov. (ȋ) ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril ♪
  12.      pofôčkati  -am dov. (ȏ) etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledal, je stekel k drevesu in ga pofočkal ♪
  13.      pofôškati  -am dov. (ȏ) etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledala, ga je hitro pofoškala ♪
  14.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič ♪
  15.      pofrfotávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih zafrfotati: netopir je pofrfotaval nad sadovnjakom / zastave pofrfotavajo v vetru plapolajo, vihrajo 2. ekspr. lahkotno, urno tekati: dekle je pofrfotavalo po sobi sem in tja ♪
  16.      pofúkati  -am dov. (ȗ) vulg. opraviti spolno občevanje ♪
  17.      pofurlániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi ♪
  18.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
  19.      pogáčar  -ja m (ȃ) agr. ploščato, rdeče zimsko jabolko: spraviti pogačarje za zimo ♪
  20.      pogáčast  -a -o prid. (á) podoben pogači: predmet pogačaste oblike ♪
  21.      pogáčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja 2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita 3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica ♪
  22.      pogáčka  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od pogača: otroci so jedli pogačke; speči pogačko ◊ obrt. pogačke klekljana čipka, katere vzorec ima obliko zavitega traku ♪
  23.      pogágati  -am dov. (ā) 1. krajši čas se oglašati z glasom ga: raca se je ustavila in pogagala 2. slabš. potopiti se, utoniti: v neurju so vsi pogagali / naj le pogagajo, lopovi ♪
  24.      pogajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se pogaja: pogajalci bodo imeli težko delo; pogajalci za ceno / sestanek egiptovskih in izraelskih pogajalcev so odložili; vojaški pogajalci / zastar. oba pogajalca sta bila s pogodbo zadovoljna pogodbenika ♪
  25.      pogajálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pogajalce ali pogajanje: pogajalski ton pogovorov ♪

   34.701 34.726 34.751 34.776 34.801 34.826 34.851 34.876 34.901 34.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA