Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (34.301-34.325)



  1.      pobrísati  -bríšem dov., tudi pobrisála (í ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati prah s polic; pobrisati polito vino / z roko je pobrisal drobtine z mize 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pobrisati jo pred policijo; pobrisal jo je domov; hitro jo pobriši / zajec jo je z dolgimi skoki pobrisal v gozd / planil je skozi vrata, da bi jo pobrisal ušel; pobrisal mi jo je ∙ pog., ekspr. pobrisati jo čez ilegalno oditi v tujino
  2.      pobrízgati  -am dov. () z brizganjem a) zmočiti, ovlažiti: z vodo je pobrizgal tla / ekspr. avtomobil ga je pobrizgal z blatno vodo poškropil b) prekriti: pobrizgati obdrgnjena mesta z barvo pobrízgan -a -o: sneg je bil pobrizgan s krvjo
  3.      pobrkljáti  -ám dov.) 1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše 2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu
  4.      pobrnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost
  5.      pobŕskati  -am dov. ( ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskatiekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti
  6.      pobrúhati  -am dov.) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla
  7.      pobrúnčati  -am dov. () knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec
  8.      pobrundávati  -am nedov. () v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem
  9.      pobúda  -e ž () kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši // prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
  10.      pobúdnica  -e ž () ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference
  11.      pobújati  -am nedov. (ú) povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati
  12.      pobúnkati  -am dov. () krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih
  13.      pobútati  -am dov.) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih
  14.      pocájtati  -am dov. (ā) nižje pog. ozdraviti, pozdraviti: to te bo pocajtalo pocájtati se ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal
  15.      pôcar  -ja m () pog., slabš. počasen, nespreten človek: ne bi smeli zaupati dela temu pocarju
  16.      pocéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici
  17.      pocenjeváti  -újem nedov.) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
  18.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza
  19.      pocepetáti  -ám dov.) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal
  20.      pocéstnica  -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
  21.      pocestnják  -a m (á) nar. potepuh, klatež: druži se s pocestnjaki; hodi brez cilja kakor pocestnjak
  22.      pocigániti se  -im se dov.) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil
  23.      pocíljati  -am dov. (í) pog. oceniti lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; pomeriti: pociljal je in ustrelil
  24.      pocíncati  -am dov. () redko pomajati: pocincal je drog, da se je odlomil / pocincati z nogo / preh. pocincala in pozibala je otroka
  25.      pocincávati  -am nedov. () redko v presledkih majati: pijanec pocincava z glavo / preh. pocincavala je otroka na kolenu

   34.176 34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA