Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (3.426-3.450)



  1.      bílkica  -e ž () manjšalnica od bilka: nežna bilkica
  2.      bílnat  -a -o prid. () knjiž. bogat z biljem, z rastlinami: bilnat travnik
  3.      bílnica  -e ž () bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica
  4.      bímčkati  -am nedov. in dov. () otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala
  5.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  6.      bímetálen  -lna -o prid. (-) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica
  7.      bímetalízem  -zma m (-) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
  8.      bináren  -rna -o prid. () ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število
  9.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  10.      bingljánje  -a s () glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
  11.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  12.      binírati  -am nedov. in dov. () rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira
  13.      bínkoštnica  -e ž () nar. potonika
  14.      binokuláren  -rna -o prid. () teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje
  15.      bínormála  -e ž (-) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki
  16.      bíobibliografíja  -e ž (-) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo
  17.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  18.      bíodinámika  -e ž (-á) veda o silah v organizmih
  19.      bíoenergíja  -e ž (-) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo
  20.      bíofízika  -e ž (-í) veda o fizikalnih procesih v organizmih
  21.      bíofizikálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese
  22.      bíogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
  23.      bíogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti organizmov
  24.      biográf  -a m () kdor (na)piše biografijo, življenjepisec: Prešernovi biografi
  25.      biografíja  -e ž () popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA