Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (33.551-33.575)



  1.      piramidón  -a m (ọ̑) zdravilo proti vročini in glavobolu
  2.      pirandéllovski  -a -o [-elo-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Pirandellu: pirandellovski dvom o smislu življenja / pirandellovski motiv
  3.      piránha  -e [-anja] ž () zool. piraja: jata piranh
  4.      pirát  -a m () 1. morski razbojnik, morski ropar: pirati so napadli trgovsko ladjo; zgodbe o piratih 2. publ., v zvezi zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov: letos so zračni pirati ugrabili že več letal 3. žarg., rad. ilegalni, nezakoniti radijski ali televizijski oddajnik: oddaje radijskih piratov so med poslušalci zelo priljubljene
  5.      pirátski  -a -o prid. () nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja
  6.      pirátstvo  -a s () pojavljanje piratov in njihova dejavnost: ukvarjati se s piratstvom; gusarstvo in piratstvo / ekspr. trgovsko piratstvo
  7.      pírav  -a -o prid. (í) nar. trhel, preperel: pirav les / pirava miza / mož je bil prava pirava razvalina
  8.      pírhast  -a -o prid. (í) ekspr. po barvi podoben (rdečemu) pirhu: otrok s pirhastimi lici ∙ nar. pirhaste krave rdeče lisaste
  9.      pírhpogáčica  -e ž (-á) nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic
  10.      piríka  -e ž (í) bot. pirnica: osat in pirika
  11.      pírjevica  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico
  12.      pírnica  -e ž () bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
  13.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri
  14.      piromán  -a m () kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman
  15.      piromaníja  -e ž () bolezensko nagnjenje k požiganju: piromanija in kleptomanija
  16.      pirotéhnika  -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
  17.      pirovánje  -a s () glagolnik od pirovati: na nobeno pirovanje ni hotel iti / ali me bosta povabila na pirovanje / pirovanje ob zmagi
  18.      pirováti  -újem nedov.) knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji: pirovali so do jutra ∙ knjiž. kdaj bosta pirovala kdaj bo vajina poroka, svatba // ekspr. veseliti se, proslavljati: ob zmagi so pirovali z nami vsi svobodoljubni narodi
  19.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogikor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj
  20.      písa  -e ž (í) star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog
  21.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj
  22.      pisálec  -lca [c tudi lc] m () star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar
  23.      pisálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza ♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen
  24.      pisálka  -e [k tudi lk] ž () 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke
  25.      pisálnica  -e ž () 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah

   33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601 33.626 33.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA