Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (33.301-33.325)


  1.      peslájnar  -ja [pǝs] m (ȃ) star. pesjan: izogibajte se teh peslajnarjev / luterani in drugi taki peslajnarji krivoverci ◊ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec ♪
  2.      pésmar  -ja m (ẹ̑) nar. prekmursko kolednik: slišalo se je petje pesmarjev ♪
  3.      pesmár  -ja m (á) slabš. kdor piše (slabe) pesmi: nepomemben pesmar ♪
  4.      pesmaríca  -e ž (í) zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica ♪
  5.      pesmáriti  -im nedov. (á ȃ) slabš. pisati (slabe) pesmi: v študentskih letih je pesmaril ♪
  6.      pésmica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka ● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo ♪
  7.      pésnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki piše pesmi: znana pesnica in prevajalka ♪
  8.      pesnikoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
  9.      pesnikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pesnikovati: opustiti pesnikovanje / to razodeva vse njegovo pesnikovanje ♪
  10.      pesnikováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci ♪
  11.      pestnják  -a m (á) arheol. koničasto kamnito orodje z ostrimi robovi za držanje ♪
  12.      péstovalica  in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ) knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta: nositi roko na pestovalici, v pestovalici ♪
  13.      péstovanček  in pestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil otrokov pestovanček ♪
  14.      péstovanec  in pestovánec -nca m (ẹ́; á) ekspr., redko (majhen) otrok: matere s pestovanci ♪
  15.      péstovanje  in pestovánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od pestovati: pestovanja ni temu otroku nikoli dovolj / pestovanje lepih želj / pestovanje tradicije ♪
  16.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  17.      péstrna  -e ž (ẹ̑) star. pestunja: pestrna previja otroka; biti za pestrno / najstarejši sin je bil kar dobra pestrna ♪
  18.      pestrobárven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost ♪
  19.      péstunja  in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú) ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo ♪
  20.      pešáčenje  -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno ♪
  21.      pešáčica  -e ž (á) redko pešakinja ♪
  22.      pešáčiti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. hoditi peš: v šolo sem vsa leta pešačil; smučišča so lepa, le navkreber je treba pešačiti / rad, veliko pešači // iti peš: pešačil je do avtobusne postaje, zato je utrujen; tja so se peljali, nazaj pa pešačili / kaj bi pešačili, prisedite / mati je pešačila z najmlajšim v naročju ♪
  23.      pešadíja  tudi pešádija -e ž (ȋ; á) žarg. pehota: v boj je posegla tudi pešadija / težka pešadija ♪
  24.      pešák  -a m (á) 1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je 2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak ♪
  25.      pešákinja  -e ž (á) ženska, ki hodi peš: v prometni nesreči je bila pešakinja huje ranjena ♪

   33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA