Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (33.276-33.300)



  1.      perutnína  -e ž () večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; klati perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina // meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
  2.      perutnínar  -ja m () kdor se ukvarja z gojenjem perutnine: nasveti za perutninarje; živinorejci in perutninarji // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem perutnine: povečati perutninarju dohodke; kravar in perutninar
  3.      perutnínarka  -e ž () ženska oblika od perutninar
  4.      perutnínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na perutninarje ali perutninarstvo: perutninarska razstava / to tudi spada k perutninarskemu delu / valilnica in perutninarska farma
  5.      perutnínarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem perutnine: produktivnost, razvoj perutninarstva; čebelarstvo in perutninarstvo
  6.      pervertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran
  7.      pervêrzija  in perverzíja -e ž (é; ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti
  8.      pervibrátor  -ja m () grad. stroj za iztiskanje zraka iz betona
  9.      perzijánar  in perzijáner -ja m () pog. dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce; perzijsko krzno: plašč iz perzijanarja / mož ji je kupil perzijanar (ženski) plašč iz takega krzna
  10.      perzijánec  -nca m () knjiž. 1. perzijska preproga: tla sobe je pokrival perzijanec; pogrniti, stepati perzijanec 2. perzijsko krzno: plašč iz perzijanca
  11.      pêrzijščina  -e ž (é) perzijski jezik: arabščina in perzijščina / stara perzijščina
  12.      perzonál  -a m () nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov)
  13.      pésa  -e ž (ẹ̑) kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del: okopavati, puliti peso; pesa in korenje / zrezati peso na kolobarje / krmna pesa; rdeča pesa z užitnim rdečim podzemeljskim delom / (rdeča) pesa v solati ♦ agr. sladkorna pesa iz katere se pridobiva sladkor
  14.      pesár  -ja m () med. obroček za oporo nepravilno ležeče maternice ali za preprečevanje spočetja: vložiti pesar
  15.      pésemca  -e [sǝm] ž (ẹ̑) star. pesmica: pisati pesemce / prepevati pesemce
  16.      peseta  gl. pezeta
  17.      pesjád  -i [pǝs] ž () knjiž. več psov, psi: drobovino je vrgel pesjadi; lajanje pesjadi; pren., slabš. krivoverska pesjad
  18.      pesják  -a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak 3. ekspr., redko (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči 4. redko rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka
  19.      pesján  -a [pǝs] m () slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: kdo bi se upiral takemu pesjanu / ozmerjati koga s pesjanom / kot psovka: kako si upaš, pesjan; pesjan stari, tatinski; pren. napasti postojanko fašističnih pesjanov ◊ etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo; psoglavec
  20.      pesjánar  -ja [pǝs] m () redko 1. pesjan: maščevati se nad pesjanarji 2. psar: grofov pesjanar
  21.      péskanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
  22.      péskar  -ja m (ẹ̑) kdor dela v peskokopu: peskarji so kopali pesek za cesto ♦ metal. delavec, ki v livarni dela s peskom
  23.      péskast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled; peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike 2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza
  24.      péskati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. posipati s peskom: peskati poledenelo cesto ◊ agr. dodajati zemlji apnenčev pesek; teh. z močnim curkom peska čistiti, obdelovati izdelke, ulitke, steklo péskan -a -o: peskana zemlja
  25.      pésknat  -a -o prid. (ẹ̑) peščen: pesknata njiva, zemlja / pesknato dno reke / pesknato dvorišče posuto s peskom / zastar. delati v pesknati jami v peskokopu

   33.151 33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA