Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (33.251-33.275)


  1.      persiflírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. smešiti: pisatelj persiflira malomeščanske kroge ♪
  2.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-ȃ) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata ♪
  3.      personál  -a m (ȃ) pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal ♪
  4.      personála  -e ž (ȃ) pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale ♪
  5.      personálec  -lca m (ȃ) žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu ♪
  6.      personálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
  7.      personálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije ♪
  8.      personalíst  -a m (ȋ) filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti ♪
  9.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori ♪
  10.      personalízem  -zma m (ȋ) filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem ♪
  11.      personálka  -e ž (ȃ) žarg. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji ♪
  12.      personificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi; poosebiti: človek je personificiral nekatere naravne sile / otrok pogostokrat personificira živali personificíran -a -o: v basni personificirane živali ♪
  13.      personifikácija  -e ž (á) glagolnik od personificirati: personifikacija stvari / v pravljici je več personifikacij ♦ lit. personifikacija in druge metafore ♪
  14.      perspektíva  -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
  15.      peršóna  -e ž (ọ̑) pog. vplivna, pomembna oseba: bil je peršona na občini ♪
  16.      perturbácija  -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju ♪
  17.      peruánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Peruance ali Peru: peruanski Inki / peruanski balzam balzam, ki se pridobiva iz perujskega balzamovca ♪
  18.      perúnika  -e ž (ú) divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika ♪
  19.      perúšati  -am nedov. (ū) knjiž., redko brazdáti, čofotati: perušati po vodi ♪
  20.      perúta  -e ž (ȗ) nav. mn., zastar. perut, perutnica: petelin je divje mahal s perutami ♪
  21.      perútast  -a -o prid. (ȗ) podoben peruti: perutaste okončine / perutaste lise na obrazu ♪
  22.      perútka  -e ž (ȗ) nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke ◊ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo ♪
  23.      perutníca  -e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: perutnice amorja, zmaja 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: perutnice pokrivala redovnic / perutnice fraka škrici ● evfem. tu vse dobi perutnice tu se vse izgubi, je ukradeno ◊ etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata ♪
  24.      perutníčica  -e ž (í) nav. mn., nav. ekspr. perutnička: vrabček je razprostrl perutničice in odletel ♪
  25.      perutníčka  -e ž (í) nav. mn. manjšalnica od perutnica: ptiček je mahal s perutničkami / perutničke amorčkov / ekspr. jesti, obirati perutničke ♪

   33.126 33.151 33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA