Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (33.201-33.225) 
- pergamènt -ênta m (ȅ é) nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga // ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti ♪
- pergamêntast -a -o prid. (é) ekspr. podoben pergamentu: pergamentasta krila žuželk / starec z nagubano, pergamentasto kožo ♪
- pergamênten -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve ◊ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage ♪
- pergamín -a m (ȋ) papir. gladek, bleščeč papir, ki v manjši meri prepušča maščobo, vlago: prerisati na pergamin; neskl. pril.: zaviti v pergamin papir ♪
- pêrgola -e ž (ȇ) arhit. s popenjavko, vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih: vila s terasastim vrtom, vodnjaki in pergolami / senčnata pergola ♪
- períca -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem: zaposliti dve kuharici in perico // ekspr. ženska, ki pere: perice na reki ♪
- periferíja -e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja ♪
- períka -e ž (ȋ) knjiž. lasulja: sodniki s perikami / gledališka perika ♪
- períkopa -e ž (ȋ) rel. odlomek svetega pisma, ki se bere zlasti pri maši ♪
- perílnica -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju; perilnik: stala je ob perilnici in udarjala z rjuho po njej 2. star. pralnica: hiša ima veliko perilnico in sušilnico / dela v perilnici ♪
- perióda -e ž (ọ̑) 1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode // knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode 2. lingv. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam ◊ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; kem. perioda elementi, razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se ponavljajo; število, ki določa
ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda mesečno perilo; muz. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka ♪
- periódika -e ž (ọ́) zal. časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih: naročati periodiko; domača in tuja periodika / gledališka periodika ♪
- periodizácija -e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija ♪
- periodizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na periodizacijo: pretres periodizacijskih kriterijev / periodizacijsko razčlenjevanje ♪
- periodizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja ♪
- perióha -e ž (ọ̑) nav. mn., zastar. letno poročilo: gimnazijske periohe ♪
- peripatétičen -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
- peripatétik -a m (ẹ́) filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi: filozofija peripatetikov ♪
- peripetíja -e ž (ȋ) ekspr. nepričakovan dogodek, ki oteži, zavre potek česa, zaplet: to je največja peripetija v njegovem življenju; gibanje je doživelo več peripetij / vojne peripetije ♪
- peristáltičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na peristaltiko: peristaltične motnje / peristaltično gibanje črevesja, jajcevoda ♪
- peristáltika -e ž (á) biol. ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov: počasna peristaltika / peristaltika tankega črevesja, sečevodov ♪
- perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi ♪
- perjánica -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
- perjáničar -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
- perjánik -a m (ȃ) nekdaj vojak, ki nosi perjanico: perjaniki na konjih ♪
33.076 33.101 33.126 33.151 33.176 33.201 33.226 33.251 33.276 33.301