Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (32.601-32.625)


  1.      parítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve ♪
  2.      páriti  -im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les ♪
  3.      páriti  -im in paríti -ím nedov. (á ȃ; ȋ í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami ♪
  4.      parítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ ♪
  5.      parízar  -ja m (ȋ) nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar ♪
  6.      parízarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar ♪
  7.      párjenje  -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa ♪
  8.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪
  9.      párk  -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
  10.      párka  -e ž (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke ♪
  11.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino ♪
  12.      párkelj  -na tudi -klja [kǝl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj // v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna ♪
  13.      párkeljc  -a [kǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
  14.      párkeljček 1 -čka [kǝl] m (ȃ) manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih ♪
  15.      párkeljček 2 -čka [kǝl] m (ȃ) manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka ♪
  16.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
  17.      parkétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa: mizar in parketar ♪
  18.      parketárna  -e ž (ȃ) tovarna parketa: odprli so novo parketarno; žaga in parketarna ♪
  19.      parkétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parketarje ali parketarstvo: parketarska in pečarska dela / parketarski delavec ♪
  20.      parkétarstvo  -a s (ẹ̑) obrt za polaganje, brušenje in lakiranje parketa: mizarstvo in parketarstvo ♪
  21.      parkéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna ♪
  22.      parketírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo parketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana ♪
  23.      parkétnica  -e ž (ẹ̑) les. parketna deščica: izdelovanje parketnic ♪
  24.      Párkinsonov  -a -o prid. (ȃ) med., v zvezi Parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen ♪
  25.      parkíranje  -a s (ȋ) glagolnik od parkirati: na tem mestu je parkiranje prepovedano; nepravilno parkiranje; ustavljanje in parkiranje / parkiranje avtomobila / prostor za parkiranje ♪

   32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 32.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA