Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (32.401-32.425) 
- papalína -e ž (ȋ) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline ♪
- papánov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od papa: vse papanovo premoženje je bilo zapravljeno ♪
- papatáči -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
- pápati -am nedov. (ā) otr. jesti: ali boš papala torto ♪
- papaverín -a m (ȋ) farm. opijev alkaloid, ki blaži krče ♪
- pápcati -am nedov. (ȃ) otr. jesti: le papcaj krompirček ♪
- pápeški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papeže: papeška oblačila / nekdaj papeška država ∙ biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm ♦ rel. papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve ♪
- pápeštvo -a s (ȃ) naslov, dejavnost papežev: škofovstvo in papeštvo / knjiga o papeštvu papežih ● ekspr. Luter se je odrekel papeštvu katolištvu ♪
- pápež -a m (ȃ) 1. vrhovni poglavar katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu ∙ ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma ♪
- pápežev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv ♪
- papeževánje -a s (ȃ) glagolnik od papeževati: dolgoletno papeževanje ♪
- papeževáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti papež, delovati kot papež: papeževal je dve desetletji ● ekspr. koliko časa boš še papeževal tukaj boš tukaj neomejen gospodar ♪
- pápeževec -vca m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: šteje se za papeževca ♪
- pápežnik -a m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papežnik ♪
- pápežniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papežnike: papežniško navdušenje / papežniške pridige ♪
- pápežništvo -a s (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katolištvo: odrekel sem se papežništvu ♪
- pápica -e ž (á) otr. jed: to je dobra papica ♪
- pápiga stil. papíga -e ž (ȃ; í) pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove: krmiti papige ♦ zool. amazonska papiga; siva papiga; papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus ♪
- pápigica stil. papígica -e ž (ȃ; í) manjšalnica od papiga: v kletki je imel dve papigici ♪
- pápigin stil. papígin -a -o (ȃ; ȋ) pridevnik od papiga: papigino vreščanje ♪
- pápigovka stil. papígovka -e ž (ȃ; í) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka: virus papigovke ♪
- papíla -e ž (ȋ) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih, brbončica: vnetje papile / lasna papila v lasnem korenu; okušalne papile na površini jezika; tipalne papile na površini kože ♪
- papiláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papilo: papilarna plast ♦ jur. papilarni vzorec vzorec, ki ga sestavljajo papilarne črte; papilarna črta vzboklina na povrhnjici prstov, dlani in podplatov ♪
- papilót -a m (ọ̑) žarg. navijalka: navijati (lase) na papilote ♪
- pápinec in papínec -nca m (ȃ; ȋ) nar. prekmursko, v protestantskem okolju katoličan: bil je edini papinec v vasi ♪
32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426 32.451 32.476 32.501 
