Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (32.276-32.300)



  1.      palúben  in páluben -bna -o prid. (; ā) nanašajoč se na palubo: palubna ograja / zapreti palubno okno / palubni delavec
  2.      palúd  -a m () nar. 1. zahodno bičje, ločje: žabe so se oglašale v paludu 2. naplavljeni drobir: na bregu je bilo polno paluda
  3.      palúdje  -a s () nar. naplavljeni drobir: po povodnji je tam ležalo mnogo paludja
  4.      palúdnica  -e ž () nar. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti; kalužnica: tu je bilo veliko paludnic in spominčic
  5.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmernoekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
  6.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
  7.      pámetiti  -im nedov. (á ā) star. spominjati se, pomniti: njegove navade še pametim / delal je v tej hiši, odkar pametim že zelo dolgo
  8.      pámetiva  -e ž (á) nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: jutri bo pametiva / na pametivo so ga natepli z metlo // tepežkanje: šel je na pametivo
  9.      pámetnica  -e ž (á) 1. ekspr. pametna ženska: med njimi je bilo nekaj pametnikov in pametnic 2. nar. šiba, s katero se tepežka: bičati s pametnico ● knjiž. pregovori, reki in pametnice domislice
  10.      pámetnik  -a m (á) ekspr. pameten človek: tako bi ravnal vsak pametnik ∙ knjiž. neodgovorni pametniki izobraženci
  11.      pametnják  -a m (á) 1. iron. kdor se dela pametnega: ti pametnjaki mislijo, da vse vedo 2. ekspr. pameten človek: povabil je vse pametnjake; to je bila beseda pametnjaka
  12.      pametnjákar  -ja m () iron. kdor se dela pametnega: tega pametnjakarja se je hitro naveličala
  13.      pametnjákinja  -e ž (á) iron. ženska, ki se dela pametno: glej to pametnjakinjo
  14.      pametnjákovič  -a m (á) iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev
  15.      pámetnost  -i ž (á) knjiž. lastnost pametnega človeka: občudoval je njeno pametnost / pametnost odločitve
  16.      pametovánje  in pámetovanje -a s (; á) glagolnik od pametovati: pametovanje dogodkov / pusti tako pametovanje
  17.      pametováti  -újem in pámetovati -ujem nedov.; á) star. spominjati se, pomniti: ali še pametujete, kaj se je zgodilo lani v tem času / odkar ljudje pametujejo, je tako že zelo dolgoknjiž., redko o čem ste pametovali razmišljali, razglabljali pametujóč -a -e: pametujoči ljudje
  18.      pamflét  -a m (ẹ̑) sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis: pisati politične pamflete; pamflet proti voditeljem nekaterih strank; ta roman je pamflet na zaostalost
  19.      pamfletíst  -a m () kdor piše pamflete: satirik in pamfletist / politični pamfletist
  20.      pamfletístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pamfletiste ali pamflet: pamfletistično polemiziranje / napisati kaj v pamfletističnem tonu
  21.      pámpa  -e ž () obširen travnat svet z visoko travo v Južni Ameriki: pastirji na pampah / južnoameriške pampe
  22.      pámpski  -a -o () pridevnik od pampa: pampska trava
  23.      pámtivék  -a m (-ẹ̑) ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka; lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik
  24.      pàmž  pámža m ( á) pog., slabš. otrok: ta pamž je razvajen / pamžev ni imela / nezakonski pamž
  25.      pán  -a m () v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor // v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči

   32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA