Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (32.151-32.175)


  1.      pajčevínast  tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ) nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.: bluza iz pajčevinasto tankega blaga ♪
  2.      pájčevnica  -e ž (ȃ) anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico ♪
  3.      pájčica  -e ž (ȃ) ekspr. samica pajka: pajčica je pazila na svojo mrežo ♪
  4.      pájčina  -e ž (ȃ) nar. pajčevina: po kotih ni bilo pajčin ne prahu; pajek razpreda pajčino ♪
  5.      pájčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pajke: pajčji samec / v kotu so visele pajčje mreže / ekspr. ženska s pajčjimi nogami ♪
  6.      pajčolán  -a m (ȃ) zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan // knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti ● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu ♪
  7.      pajčolánast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pajčolan: pajčolanasta tkanina / pajčolanasta megla ♪
  8.      pajčolánka  -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke ◊ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus ♪
  9.      pajdáš  -a m (á) 1. slabš. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: medtem ko je on stražil, sta pajdaša kradla; ujeli so vodjo in njegove pajdaše / pivski pajdaši tovariši; pajdaši v igri 2. zastar. vojni tovariš: vojaka sta ranjenega pajdaša nesla na varen kraj ♪
  10.      pajdášenje  -a s (á) glagolnik od pajdašiti se: obsojali so njegovo pajdašenje s sovražnikom ♪
  11.      pajdášica  in pajdašíca -e ž (á; í) ženska oblika od pajdaš: postala je njegova pajdašica ♪
  12.      pajdašíja  -e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom ♪
  13.      pajdášiti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi ∙ zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki ♪
  14.      pajdáštvo  -a s (ȃ) pajdašenje: zavračal je vsako pajdaštvo z nasprotnikom ♪
  15.      pájek  -jka m (ȃ) 1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže // nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado 2. žarg., avt. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek 3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo ● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo ◊ agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica ♪
  16.      pájêsen  -éna m (ȃ-é ȃ-ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi, Ailanthus glandulosa ♪
  17.      pájkast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri pajku: pajkaste noge ♪
  18.      pájkec  -kca m (ȃ) manjšalnica od pajek: mladi pajkci ♪
  19.      pájkelj  -na in -klja [kǝl] m (á) nar. stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu; vejalnik: na podu je ropotal pajkelj // priprava za odstranjevanje otrobov iz moke; tresilnik: pogledal je v pajkelj, kakšna je moka ♪
  20.      pájklja  -e ž (ȃ) ekspr. samica pajka: pajklja leže jajčeca ♪
  21.      pájkov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pajke: pajkova mreža / pajkove storitve ♪
  22.      pájkovec  -vca m (ȃ) nav. mn., zool. členonožci s pikčastimi očmi in štirimi pari nog, Arachnoidea: mokrice in pajkovci ♪
  23.      pájkovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri pajku: pajkovske noge / pajkovski samci pajčji ♪
  24.      pajkúlja  -e ž (ú) ekspr. samica pajka: pajkulja je spletla mrežo ♪
  25.      pájštva  -e ž (ȃ) nar. preprosta stavba za sušenje lanu, sadja: sušiti hruške v pajštvi // iz take stavbe narejena majhna, preprosta hiša: pokazali so mu, v kateri pajštvi se je rodil ♪

   32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA