Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (32.026-32.050)


  1.      ozobáti  ozóbljem tudi ozóbati -am in ozóbljem dov. (á ọ́; ọ̄) s kljunom odstraniti jagode: kosi so grozde precej ozobali ♪
  2.      ozóbčati  -am dov. (ọ̄) teh. narediti, da ima kaj zobce, zobčke: ozobčati zobnik ozóbčan -a -o: ozobčan list žage ♪
  3.      ozráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje ♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik ♪
  4.      ozráčje  -a s (ȃ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno ♦ meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte 2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje ∙ ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje // publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje ♪
  5.      ozvočeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave ♪
  6.      ožalostíti  -ím dov., ožalóstil in ožalostíl; ožaloščèn (ȋ í) knjiž. razžalostiti, užalostiti: neposlušna mladina ga je ožalostila; nenadoma se je ožalostila ♪
  7.      ožárek  -rka m (ȃ) nar. zahodno ogorek, iskra: ožarki so padali iz dimnika nagosto kakor snežinke ♪
  8.      ožaríti  -ím tudi ožáriti -im dov., ožáril (ȋ í; ā ȃ) 1. obdati z močno svetlobo: večerna zarja je ožarila vrhove // ekspr. osvetliti, obsvetliti: plameni goreče hiše so ožarili vso okolico 2. ekspr. narediti kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji je ožaril obraz / ničesar ni bilo, kar bi ji ožarilo življenje ožárjen -a -o in ožarjèn -êna -o: od veselja ožarjen obraz; ožarjene planine; ožarjeno nebo ♪
  9.      ožárjati  -am nedov. (á) 1. obdajati z močno svetlobo: večerno sonce je ožarjalo vrhove // ekspr. osvetljevati, obsvetljevati: luč je ožarjala obraze 2. ekspr. delati kaj bolj veselo, lepše: smehljaj ji ožarja obraz / vnuki ji ožarjajo starost ● ekspr. oče in mati, oba ga ožarjata z ljubeznijo ga ljubita ♪
  10.      ožéjati  -am dov. (ẹ̑) užejati: meso jih je ožejalo; ker so toliko peli, so se ožejali, redko so ožejali ♪
  11.      ožemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ožemanje: ožemalni učinek / zložiti perilo v ožemalni valj ♪
  12.      ožemálnik  -a m (ȃ) priprava za ožemanje: nalila mu je čaja in postavila predenj ožemalnik z limono // priprava za ožemanje perila: razstavljeni so bili najnovejši pralniki in ožemalniki / centrifugalni ožemalnik ♪
  13.      ožémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ožemati: pretirano drgnjenje in ožemanje blagu škoduje; ožemanje perila v centrifugi; priprava za ožemanje / ožemanje pomaranče / ožemanje gostov ♪
  14.      ožémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s stiskanjem, vitjem odstranjevati tekočino iz česa: ožemati gobo, perilo / ožemati limono / ožemati ustnice z zobmi ∙ ekspr. zaman si je ožemal možgane, ni se mogel spomniti intenzivno razmišljal 2. ekspr. izčrpavati, slabiti: delo v rudniku jih ožema // izrabljati, izkoriščati: vse življenje se mu je pustil ožemati ♪
  15.      ožganína  -e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča ♪
  16.      ožgánost  -i ž (á) stanje ožganega: ožganost ostrešja / stopnja ožganosti ♪
  17.      ožgáti  ožgèm dov., ožgál (á ȅ) 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke 2. ekspr. opeči: sonce ga je pošteno ožgalo 3. odžgati: ožgati barvo z vrat ● ekspr. ožgal ga je z jeznim pogledom na hitro ga je jezno pogledal; ekspr. konja je z vso silo ožgal z bičem udaril ◊ agr. ožgati prašiča osmoditi ožgán -a -o: ožgan les; od sonca ožgan obraz ♦ vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi ♪
  18.      ožigálen  -lna -o prid. (ȃ) zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev ♪
  19.      ožigálka  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami ♪
  20.      ožigálkar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. navadno v morju živeče nečlenaste živali z ožigalkami, zlasti na lovkah, Cnidaria: morski, sladkovodni ožigalkarji; ožigalkarji in mehkužci ♪
  21.      ožíganje  -a s (ȋ) glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča ♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito ♪
  22.      ožígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: ogorki pred kuriščem ožigajo tla / ožigali so ga po podplatih žgali 2. večkrat poškodovati, uničevati občutljivejše dele rastlin: slana ožiga liste ● ekspr. ožigal ga je z jeznim pogledom ošinjal; ekspr. večkrat ga je ožigal z besedami ostro grajal; ekspr. ožigal ga je po glavi tolkel, tepel ◊ agr. ožigati prašiča smoditi; zool. ožigati z ožigalkami se dotikati ♪
  23.      ožigósati  -am dov. (ọ̑) 1. opremiti z žigom: ožigosati izdelke, znamke 2. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: vsi so ožigosali to njegovo dejanje; njihovo mnenje o stvari so ostro ožigosali / s temi besedami ga je pred vsemi ožigosal mu vzel ugled, ga osramotil ● ekspr. ožigosali so ga kot pijanca, za pijanca označili, opredelili ožigósan -a -o: ožigosani ljudje; javno ožigosano delo ♪
  24.      ožína  -e ž (í) 1. ozek pas kopnega med dvema morjema ali morja med dvema kopnima: prepeljati se skozi ožino / morska, zemeljska ožina / panamska ožina // zoženo mesto na čem: cestna, rečna ožina 2. ozkost: prevelika ožina traku / otresti se ožine v pojmovanju česa; idejna, nazorska ožina / poslovna ožina, širina podjetja ◊ lingv. ožina samoglasnika ♪
  25.      ožírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. ekspr. obgrizovati, oglodavati: koze ožirajo grmičje 2. slabš. grobo oštevati: nobene stvari ji ne naredi prav, kar naprej ga ožira / že zdaj se boji, kako ga bodo ožirali, ko odide opravljali, obrekovali ♪

   31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA