Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.976-32.000)



  1.      ozdrávljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav: ozdravljati bolnike / star. to zelišče ozdravlja revmatizem zdravi 2. postajati zdrav: mati je počasi ozdravljala od hude bolezni ozdravljajóč -a -e: ozdravljajoča ljubezen
  2.      ozdrávljenec  -nca m () kdor je ozdravljen: hvaležni ozdravljenci so mu še večkrat pisali / iz bolnice so ga odpustili kot delnega ozdravljenca
  3.      ozdrávljenje  tudi ozdravljênje -a s (; é) glagolnik od ozdraviti: z operacijo niso dosegli popolnega ozdravljenja / ozdravljenje gospodarskega stanja
  4.      ozdravljênje  -a s (é) glagolnik od ozdraveti: izgubila je voljo do ozdravljenja / ozdravljenje duše, srca
  5.      ozdravljív  -a -o prid. ( í) ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik
  6.      ozdravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ozdravljivega: ozdravljivost tuberkuloze
  7.      ozéba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od ozebsti: tak mraz povzroča ozebe / od ozebe rdeča lica
  8.      ozeblína  -e ž (í) vnetje kože, tkiva zaradi mraza: dobiti, preprečevati ozebline; otekline in ozebline / ozeblina na nogi ga je začela močno srbeti
  9.      ozelenjevánje  -a s () glagolnik od ozelenjevati: ozelenjevanje in urejanje mesta, delovnih prostorov / urbanistično ozelenjevanje
  10.      ozelenjeváti  -újem nedov.) oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele
  11.      ozímina  in ozimína -e ž (; í) jeseni (po)sejano žito: ozimina dobro kaže; ozimina in jarina / zorati za ozimino
  12.      ozímka  -e ž () agr. zimska hruška: poletne vrste in ozimke ◊ bot. rastlina z rumenimi cveti in deljenimi listi, Eranthis hyemalis
  13.      ozímnica  -e ž () sadje, zelenjava, namenjena porabi gospodinjstva čez zimo: preskrbeti si ozimnico; pripravljati ozimnico / krompir za ozimnico
  14.      ozirálen  -lna -o prid. () lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze
  15.      ozirálnik  -a m () lingv. oziralni zaimek
  16.      ozíranje  -a s () glagolnik od ozirati se: neprestano oziranje učencev je učiteljico pri pouku zelo motilo / ni vedel, kaj pomeni to njihovo oziranje proti vratom / oziranje na očetovo željo ga je zadržalo doma
  17.      ozírati se  -am se nedov. ( ) 1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: otroci so se med poukom kar naprej ozirali; ustavil se je in se oziral; ozirati se na levo in desno // gledati, pogledovati: ozira se proti hribom; ozirati se skozi okno; ozirati se za odhajajočim / oziral se je po pticah jih ogledoval, opazoval 2. v zvezi z na upoštevati pri svojem ravnanju, odločitvah: pri tem se moramo ozirati tudi na druge; premalo se je oziral na neizkušene sopotnike / bil je preveč samozavesten, da bi se oziral na javno mnenje; ne ozira se na navodila, kar po svoje dela / knjiga se ozira zlasti na začetnike je namenjena zlasti začetnikom 3. ekspr., v zvezi s po, za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: na postaji se je oziral po taksiju, pa ga ni bilo; dolgo se je oziral za službo / tujci so se ozirali po naši zemlji ● knjiž., ekspr. proseče se ozira k njej išče pomoči pri njej; ekspr. ta se ne ozira ne na levo, ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. fant se že ozira po dekletih kaže zanimanje zanje; ekspr. po njeni smrti se bo moral sam ozirati po svetu biti, živeti sam; stopil je na prag in se oziral po vremenu ugotavljal, kakšno je vreme; bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo da je pri vseh vzbujala občudovanje, zanimanje; ko se česa lotiš, se ne oziraj nazaj ne omahuj oziráje se: hodila je po dvorišču, oziraje se na vse strani; odšel je, ne oziraje se na nevarnost ozirajóč se -a -e: šla je od doma, neprestano ozirajoč se; storil je to, ne ozirajoč se na težave; ozirajoča se množica jih je nestrpno pričakovala
  18.      ozíroma  vez. () publ., v ločnem priredju 1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let; prileteli sta dve letali, in sicer z nemško oziroma francosko oznako / zaposleni se lahko upokojijo, ko dopolnijo moški štirideset oziroma [oz.] ženske petintrideset let delovne dobe in 2. za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gledališče je oziroma naj bi bilo središče kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko počne, kar hoče; ko sva prišla oziroma prilezla na vrh, sva morala leči ali bolje rečeno; šport oziroma alpinizem je gojil od mladih nog pravzaprav 3. ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku / naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige
  19.      ozkokrájen  -jna -o prid. () ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik
  20.      ozlatíti  -ím dov., ozlátil; ozlačèn in ozlatèn ( í) redko pozlatiti: sonce je ozlatilo robove oblakov / s svojim smehom in humorjem zna vse ozlatiti
  21.      ozmérjati  -am dov., tudi ozmerjájte; tudi ozmerjála (ẹ́) izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: ozmerjal ga je in odpeljal domov; hudo, javno ozmerjati; ozmerjati koga kot psa zelo / samega sebe je ozmerjal z norcem ozmérjan -a -o: za to boš doma ozmerjan
  22.      ozmoza  ipd. gl. osmoza ipd.
  23.      ózna  in Ózna -e ž (ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Oddelek za zaščito ljudstva: odpeljati koga na ozno; biti v službi pri ozni
  24.      oznáčba  -e ž () 1. glagolnik od označiti: izboljšati označbo cest; označba krajev in razdalj / označba izdelkov / kulturna označba dobe; označba glavnih oseb 2. oznaka: zamenjati označbe; slabo vidne označbe na vozilih / prebrati izčrpno označbo pisatelja / ta članek ne zasluži označbe razprava ● knjiž. v vodiču je le kratka označba krajev opis, oris; knjiž. velika narodna zavest je osnovna označba tega časa značilnostmuz. dinamična označba za jakost izvajanja; interpretacijske ali izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del; šah. označba linij s črkami; vet. označba živali s tetoviranjem, zarezami, žigom
  25.      oznáčenec  -nca m () filoz. označeno: označenec in označevalec

   31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA