Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.851-31.875)


  1.      otrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od otresati: otresanje prahu s čevljev / otresanje sadnega drevja / otresanje z glavo ● pog., slabš. otresanje jezika kritiziranje, ugovarjanje ◊ šport. otresanje mišic gibi za sproščanje mišic ♪
  2.      otrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. s tresenjem odstranjevati s česa: otresati prah s čevljev; otresati sadje z drevja; z vej se je otresal sneg / otresati pepel s cigare / otresati klobuk, plašč; otresati s snegom pokrite veje 2. nav. ekspr. delati hitre, sunkovite gibe, navadno zaradi neugodja: pes je otresal z glavo in divje renčal ● pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; otresati jezo na koga, nad kom stresati; že spet sitnost otresa stresa otrésati se 1. ekspr., navadno z rodilnikom prizadevati si, da kdo odide, se oddalji: težko se je otresala vsiljivcev; na vse načine se je otresala spremljevalca // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresati se strahu, žalosti / otresa se misli nanj; otresati se skrbi / otresa se vseh dolžnosti, obveznosti / otresati se starih navad 2. odklanjati, ne marati: otresati se hvale, priznanja ● pog., ekspr. spet se otresa nanj ga zmerja, ošteva; ekspr. otresa se nad njegovimi strokovnimi izrazi se jezi, jih kritizira; ekspr. kar naprej se nekaj otresa izraža nezadovoljstvo, nesoglasje ♪
  3.      otresávati  -am nedov. (ȃ) redko otresati: otresavati sneg z vej / otresaval je z glavo / otresavati se spominov ♪
  4.      otresováti  -újem nedov. (á ȗ) star. otresati: otresovati sneg z vej / hiteli so otresovati drevje, da se ne bi polomilo ♪
  5.      otrínjati  -am nedov. (í) odstranjevati ogorek: otrinjati trsko / otrinjati gorečo svečo / otrinjati cigareto / otrinjati pepel po tleh otresati ♪
  6.      otŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: otrkati sneg s čevljev / otrkati pepel iz pipe iztrkati / škornje je otrkal ob prag 2. obtrkati: otrkal je zid, da bi ugotovil njegovo trdnost ♪
  7.      otrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: otrkavati blato, sneg s čevljev / otrkavati čevlje ob prag 2. obtrkavati: otrkavati steno, strop ♪
  8.      otróbast  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje veliko otrobov: otrobasta moka ♪
  9.      otročád  -i ž (ȃ) ekspr. več otrok, otroci: ob peči se je grela otročad; opazoval je otročad na cesti; vaška otročad ♪
  10.      otročáj  -a m (ȃ) ekspr. otrok: na cesti so kričali otročaji; vaški otročaji ♪
  11.      otročájnar  -ja m (ȃ) ekspr., redko otrok: gruča otročajnarjev je stala na bregu in se smejala ♪
  12.      otročaríja  -e ž (ȋ) ekspr. otročje govorjenje ali ravnanje: to je otročarija / delati, govoriti, pisati otročarije ♪
  13.      otročáriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko govoriti, misliti ali ravnati kot otrok: zdaj bi že moral nehati otročariti ♪
  14.      otročíja  -e ž (ȋ) knjiž., redko otročarija: to so otročije; pripovedoval je o svojih otročijah ♪
  15.      otróčnica  -e ž (ọ̑) ženska v prvih šest do osem tednih po porodu: nosečnice in otročnice; streže mu kot otročnici ♪
  16.      otróškovárstven  -a -o prid. (ọ́-ȃ) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja ♪
  17.      otrováti  otrújem dov. (á ú) zastar. zastrupiti: otrovala je svojega moža / z lažmi ji je otroval srce otrován -a -o: otrovana puščica ♪
  18.      otrpévati  -am nedov. (ẹ́) postajati negiben, tog, manj občutljiv: roke so jim otrpevale od mraza ♪
  19.      otŕplica  -e ž (ȓ) knjiž., redko otrplost, odrevenelost: zdramiti se iz otrplice ♪
  20.      ótva  -e ž (ọ̑) knjiž., redko (velika) divja raca: nad jezerom poletavajo otve ♪
  21.      otvárjati  -am nedov. (á) raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo 2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče ● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati ♪
  22.      otvéza  -e ž (ẹ̑) nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze ♪
  23.      otvézati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico ♪
  24.      ovácija  -e ž (á) nav. mn. z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje: dirigent je bil deležen velikih ovacij; predlog je bil sprejet z ovacijami / govorniku so priredili dolgotrajne ovacije ♪
  25.      ovádenec  -nca m (ȃ) jur. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj ♪

   31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA