Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.801-31.825)


  1.      otáva  -e ž (ȃ) (posušena) trava druge košnje: otava lepo kaže; seno in otava ♪
  2.      otáven  -vna -o (ȃ) pridevnik od otava: otavna košnja ♪
  3.      otávič  -a m (ȃ) agr. (posušena) trava tretje košnje: kositi otavič; otava in otavič ♪
  4.      otávnica  -e ž (ȃ) nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač) ♪
  5.      otávnik  -a m (ȃ) 1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač) 2. zastar. avgust: prvega otavnika je odpotoval ♪
  6.      otékati  -am nedov. (ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: noge ji otekajo ♪
  7.      oteklína  -e ž (í) izboklina na delu telesa ali organu zaradi poškodbe ali bolezni: oteklina je splahnela; rdeča oteklina / oteklina gležnja / vodenična oteklina ♪
  8.      otémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): otemati koga lakote / žanjice so otemale žito bližajoči se nevihti / otemati pozabi 2. (s silo) jemati, odvzemati: otemali so jim hrano in živino ♪
  9.      otemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva // izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva ♪
  10.      otemnjeváti  -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha ♪
  11.      otepáč  -a m (á) 1. kdor otepa (snope): mlatiči in otepači 2. palica za otepanje (snopov): udarjati z otepačem ♪
  12.      otepálnik  -a m (ȃ) palica za otepanje (snopov): tolči z otepalnikom ♦ tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva ♪
  13.      otepálo  -a s (á) tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva ♪
  14.      otépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od otepati: otepanje smeti s kolen, snega s plašča / otepanje žita / vse otepanje mu ni pomagalo, odpeljali so ga / s tem bo še precej otepanja ♪
  15.      otépati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati // nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito 3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal 4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance ● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila otépati se ekspr. 1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal 2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami ● ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral otepáje: pes se mu je približal, otepaje z repom otepajóč -a -e: gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča ♪
  16.      otepávanje  -a s (ȃ) redko otepanje: otepavanje prahu s čevljev / otepavanje žita / otrokovo otepavanje z ročicami ♪
  17.      otepávati  -am nedov. (ȃ) redko otepati: otepavati prah z obleke / otepavati žito / jezno je otepaval z rokami in nogami / teh vprašanj so se zmeraj otepavali ♪
  18.      otesáti  otéšem dov., otêši otešíte; otêsal (á ẹ́) 1. s tesanjem dati lesu določeno obliko: otesati hlod; kol je treba na koncu otesati / otesati grče odtesati; otesati veje oklestiti ♦ les. iz okroglega lesa izdelati standardni izdelek tesanega lesa 2. pog. vzgojiti, prevzgojiti: tega človeka je nemogoče otesati otesán -a -o: otesano deblo ♪
  19.      oteščáti se  -ám se [tǝš] dov. (á ȃ) star. pojesti kaj malega: nekoliko smo se oteščali, nato pa nadaljevali pot / oteščala sta se z mlekom in kruhom // najesti se: vsak se je lahko dobro oteščal ∙ star. danes se še nisem oteščal še nisem jedel ♪
  20.      otévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. reševati, varovati (pred čim): otevati ljudi lakote, smrti ♪
  21.      oteževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje // delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose // delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje ∙ misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja ♪
  22.      otežkóčati  -am nedov. (ọ́) oteževati, ovirati: pot mu je otežkočala visoka trava / neurejene razmere otežkočajo pouk ♪
  23.      otímati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): s tem jih otima mnogih nevarnosti / ranjence otima pred smrtjo 2. (s silo) jemati, odvzemati: otimati komu plen ♪
  24.      otípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko // s tipanjem a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh ● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor ♪
  25.      otipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje / otipavanje sadja ni dovoljeno / preiskujoče otipavanje bolečega mesta / previdno, vljudno otipavanje koga ♪

   31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA