Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.776-31.800)


  1.      oškódba  -e ž (ọ̑) glagolnik od oškoditi: oškodba upnikov / ublažiti oškodbe ♪
  2.      oškodovánec  -nca m (á) kdor je oškodovan: oškodovanec je zahteval povračilo; povrniti škodo oškodovancu ♪
  3.      oškodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od oškodovati: oškodovanje kupcev / oškodovanje tujih koristi ♪
  4.      oškodovánka  -e ž (á) ženska, ki je oškodovana: vrniti oškodovanki ukradeni denar ♪
  5.      oškodováti  -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali 2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti 3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti ● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje oškodován tudi oškódovan -a -o: biti oškodovan v svojih pravicah ♪
  6.      oškórnjan  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. obut v škornje: bil je lepo oškornjan / z oškornjano nogo je sunil konja v trebuh ♪
  7.      oškrábati  -am tudi -ljem dov., tudi oškrabála (á) nar. oškrbiti: pri pospravljanju je oškrabala ogledalo / videti je bilo, kakor da bi ga miši oškrabale oškrában -a -o: oškraban umivalnik; oškraban zid pod oknom okrušen ♪
  8.      oškŕbati  -am tudi -ljem dov. (ŕ r̄) oškrbiti: oškrbati posodo; skledica se je pri padcu oškrbala oškŕban -a -o: oškrban lonček ♪
  9.      ošlátati  -am dov., tudi ošlatájte; tudi ošlatála (á ā) nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo ♪
  10.      ošpeháti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan ♪
  11.      óšpičast  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri ošpicah: ošpičast izpuščaj ♪
  12.      oštaríja  -e ž (ȋ) pog. gostilna, krčma: šel je v bližnjo oštarijo; posedati po oštarijah / pri njih doma imajo oštarijo ♪
  13.      oštaríjski  -a -o prid. (ȋ) pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori ♪
  14.      oštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od oštevati: ostro oštevanje ♪
  15.      oštévati  -am nedov. (ẹ́) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami: oštevati otroke; ošteval je sina, da je len; oštevali so ga, ker je razbil šipo; oštevati in zmerjati / oštevala ga je, kod je spet hodil ♪
  16.      oštija  gl. oštja ♪
  17.      oštírka  -e ž (í) pog. gostilničarka, krčmarica: postregla jim je prijazna oštirka ♪
  18.      òštja  in òštija medm. (ȍ) nar. zahodno 1. izraža začudenje, navdušenje: oštja, kako so igrali 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: naj te še enkrat vidim, oštja, boš tekel / kaj ne bo miru, oštja ♪
  19.      oštŕcati  -am dov. (r̄ ȓ) redko oškropiti, poškropiti: oštrcala ga je z vodo; oštrcal se je do glave ♪
  20.      oštrigljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. očohati: oštrigljati konja / nizko fant je zelo umazan, treba ga bo oštrigljati umiti ♪
  21.      oštŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) redko oškropiti, poškropiti: plundra ga je oštrkala / voz jih je oštrkal z blatom oštŕkan -a -o: bil je ves oštrkan od apna ♪
  22.      ošvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkati konja z bičem; pren., ekspr. v tem romanu je ošvrkal njihovo dvojno moralo 2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti: posmehljivo ga je ošvrkala in odšla iz sobe / ošvrkal jo je s sovražnim pogledom ● ekspr. ošvrkali so ga drobci granate oplazili, zadeli ♪
  23.      ošvrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkavati konje; pren. ošvrkaval jih je z ostrimi besedami 2. ekspr. ošinjati: ošvrkava ga in molči / od strani jo je ošvrkaval s svojimi nemirnimi očmi ♪
  24.      otájati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca 2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo otájati se prenehati biti pokrit z ledom: zemlja se je otajala; jezero se je že otajalo / led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali otájan -a -o: otajano meso ♪
  25.      otalíti  -ím dov., otálil (ȋ í) redko otajati: otaliti zamrznjeno živilo / zemlja se je otalila ♪

   31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA