Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.701-31.725)



  1.      ostŕgati  -am tudi ostŕžem dov.) s strganjem odstraniti: ostrgati lubje, mah z drevesa; ribe očistimo in jim ostrgamo luske // s strganjem narediti, da na čem česa ni več: ostrgati drevo, pod / ostrgati krompir s strganjem odstraniti lupinoagr. ostrgati prašiča s strganjem odstraniti ščetine z njega ostŕgati se ekspr. obriti se: ves kosmat je, že ves teden se ni ostrgal ostŕgan -a -o: ostrgan korenček; ostrgano drevo
  2.      ostrgávati  -am nedov. () s strganjem odstranjevati: ostrgavati lubje z dreves / cele dneve je morala ostrgavati krompir strgati
  3.      ostríca  -e ž (í) 1. knjiž. oster, koničast vrh gore: v daljavi se bleščijo zasnežene ostrice // oster, koničast del grebena: zagledali so vrh z izrazito ostrico na južni strani 2. knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: v njegovem odgovoru je začutil ostrico; satirične ostrice; v spisu je veliko ostric 3. star. ostrina (rezila): preizkusil je ostrico kose / iz žepa je potegnil nož z veliko ostrico rezilombot. travi podobna rastlina s črtalastimi listi, stebelci brez kolenc in s cveti v klaskih, Cyperus; žel. priostreni del jezička kretnice, ki določa spremembo smeri vožnje
  4.      ostríga  -e ž () užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige
  5.      ostrígar  -ja m () kdor išče, nabira ostrige: ostrigarji so živeli v kolibah na peščenih otokih ◊ bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike, Pleurotus ostreatus
  6.      ostrína  -e ž (í) 1. lastnost, stanje ostrega: nož izgublja ostrino; ostrina konice / ostrina sluha, vida / ekspr.: ostrina besed; ostrina kazni, kritike, ocene / ekspr. ostrina nasprotja, problema / ostrina zime / ekspr. občudovali so ostrino njegovega razuma / ostrina posnetka / ekspr., v prislovni rabi z (vso) ostrino reči, povedati kaj ostro, odločno 2. oster, nabrušen del priprave, orodja: ostrina britve, kose, srpa ● ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. ta človek žene vse na ostrino vse obravnava s prepirom; ekspr. spor gre na ostrino postaja vedno hujši, se zaostrujefot. naravnati ostrino naravnati objektiv tako, da je snemana slika razločna, jasna; globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; min. ostrina stopnja natančnosti pri sejanju in ločevanju mineralnih zrn, izražena v odstotkih
  7.      ostríženka  -e ž () ekspr. ženska, ki ima ostrižene lase: ostriženke in dolgolaske
  8.      ostrižnják  -a m (á) redko ostrižišče: ostrižnjak med obrežnimi skalami
  9.      ostrníca  -e ž (í) nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: deteljo so sušili na ostrnicah / senene ostrnice
  10.      ostrodlák  in ostrodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima ostro dlako: ostrodlak pes; ostrodlaka žival
  11.      ostróga  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja: ostroge žvenketajo; pripenjati ostroge; zbosti z ostrogami 2. nar. robida, robidnica: nabirati ostroge ◊ bot. cevasti del venčnih listov nekaterih rastlin, v katerem nastaja nektar; nav. mn., zool. roženi izrastek na nogah nekaterih ptičjih samcev, zlasti petelina
  12.      ostrógast  -a -o prid. (ọ̄) po obliki podoben ostrogi: ostrogasti izrastki, nohti
  13.      ostroglàv  in ostrogláv -áva -o prid. ( á; ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji
  14.      ostrogovína  in ostrógovina -e ž (í; ọ̄) nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
  15.      ostrolístnica  -e ž () nestrok. bodika, božji les
  16.      ostrôta  -e ž (ó) star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu
  17.      ostróžnica  -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice
  18.      ostrúgati  -am dov. (ū) s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket // s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito
  19.      ostrúpljati  -am nedov. (ú) zastar. zastrupljati: podgane so začeli ostrupljati / ti nauki so ga ostrupljali
  20.      ostúda  -e ž () knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš
  21.      ostúdnica  -e ž () ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici
  22.      óstva  -e ž (ọ̄) nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu
  23.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice
  24.      ostvarítev  -tve ž () glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev
  25.      ostváriti  -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o: ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno

   31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA