Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.526-31.550)



  1.      oscilácija  -e ž (á) knjiž. nihanje: preprečiti oscilacijo; oscilacija vozila na makadamski cesti / toplotna oscilacija; oscilacija na tržišču / idejne oscilacije
  2.      oscilátor  -ja m () elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator
  3.      oscilíranje  -a s () glagolnik od oscilirati: preprečiti osciliranje / osciliranje cen
  4.      oscilírati  -am nedov. () knjiž. nihati: nihalo oscilira / cene oscilirajo / sestavki oscilirajo od čustvenih pesmic do verzifikatorskih vaj
  5.      oscilográf  -a m () elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon oscilografa / elektronski oscilograf
  6.      oscilográm  -a m () elektr. grafični prikaz poteka periode izmenične električne napetosti: pregledati oscilogram
  7.      oséba  -e ž (ẹ̑) 1. človeški posameznik neglede na spol: omeniti moram še dve osebi; osebe istega spola, iste starosti; skupina oseb; stroškov je sto dinarjev na osebo, publ. po osebi; avtobus za trideset oseb; v kabini je prostora za deset oseb / knjiž. družina ima pet oseb članov / publ.: ženske osebe ženske; osebe moškega spola moški / prevoz oseb in tovora; osebe in stvari 2. s prilastkom človeški posameznik a) kot nosilec kake lastnosti, značilnosti: pisati ljubljeni osebi; to sem izvedel od dobro obveščene, zaupne osebe; on je vplivna oseba; njegov oče je bil zelo znana oseba v mestu; oseba brez državljanstva / pravljične osebe; zgodovinska oseba b) glede na položaj v družbi: civilne, vojaške osebe / uradna oseba 3. človeški posameznik kot literarna, dramska upodobitev: ta oseba je nosilka avtorjevih idej; ženske osebe so slabo karakterizirane; osebe v romanu / dramske osebe; glavne, stranske osebe drame, filma / kot pojasnilo na začetku zlasti dramskega dela osebe: Jožef Kantor, fabrikant, Hana, njegova žena 4. lingv. slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku: določiti osebo, število, čas pri glagolski obliki / druga ki izraža ogovorjenega, prva ki izraža govorečega, tretja oseba ki izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka 5. knjiž., s svojilnim zaimkom, z oslabljenim pomenom izraža osebni zaimek, kot ga nakazuje svojilni zaimek: ni hotel opaziti moje osebe; tu ne gre samo za njegovo osebo zanj / prepričana je o pomembnosti svoje osebe 6. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; jaz za svojo osebo priznam, da mi je vseeno; on za svojo osebo trdi, da je bolje tako 7. zastar. postava: njegova visoka, mogočna oseba / biti majhne osebe ● star. poročil se je z osebo, ki ni bila plemkinja žensko; on je hišnik in vrtnar v eni osebi hkrati, obenem; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; ekspr. rad govori v prvi osebi množine kot da govori v imenu mnogih; roman je pisan v prvi osebi kot da ga je napisal glavni junak; to sem izvedel od tretje osebe od človeka, ki ni udeležen v zadevi, stvari; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; zastar. prvi je osvojil ta vrh planinec v osebi nekega Vagla planinec Vagl; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržkafiloz. oseba človek s svojimi individualnimi, družbeno pogojenimi lastnostmi; jur. civilna pravna oseba; družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; odgovorna oseba; pravna oseba pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem ali premoženjski sklad kot nosilec pravic in dolžnosti; tretja oseba ki v pravnem razmerju ni stranka; ugotoviti istovetnost osebe; lingv. imena za delujoče osebe; ped. duševno motena oseba; rel. druga, prva, tretja božja oseba
  8.      osebénjica  -e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: stara osebenjica v bajti / osebenjice mu oče ni pustil vzeti
  9.      osebénjka  -e ž (ẹ̑) nar. gostačka: osebenjke so žele pri kmetih; osebenjek in osebenjka
  10.      osebénjkar  -ja m (ẹ̑) nar. gostač: sosedov osebenjkar
  11.      osebénjkarica  -e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico
  12.      osebenjkováti  -újem in osebénjkovati -ujem nedov.; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
  13.      osébica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava
  14.      osébnopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na osebno pravo: osebnopravno razmerje
  15.      osedláti  -ám dov.) nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo osedlán -a -o: osedlan konj
  16.      oséka  -e ž (ẹ̑) upadanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. v nekaterih poklicih se kaže oseka // stanje morske gladine ob tem upadanju: ob veliki oseki se pokažejo ostanki starega pristanišča
  17.      ósemdesetlétnica  -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) 1. osemdeseta obletnica: proslavljati osemdesetletnico; osemdesetletnica društva 2. osemdeset let stara ženska: še zdrava osemdesetletnica
  18.      osemenjeválec  -lca [c in lc] m () kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca
  19.      osemenjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
  20.      osemenjeválnica  -e ž () vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje
  21.      osemenjevánje  -a s () glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje
  22.      osemenjeváti  -újem nedov.) biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave
  23.      ósemkrat  [sǝm] prisl. (ọ́) izraža osem ponovitev: osemkrat dve je šestnajst; osemkrat je zaigral isto pesem / osemkrat večji
  24.      ósemkraten  tudi ósemkráten -tna -o [sǝm] prid. (ọ́; ọ̄-ā) osemkrat tolikšen: napadalec ima osemkratno premoč
  25.      osemlétka  -e [sǝm] ž (ẹ̑) osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo

   31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA