Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (3.151-3.175)
- begónija -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
- bégovica -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
- begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec ♪
- behavioríst -a [bihevjo-] m (ȋ) pristaš behaviorizma: pojmovanje behavioristov ♪
- behaviorízem -zma [bihevjo-] m (ȋ) psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma ♪
- béka -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara ♪
- bekasína -e ž (ȋ) zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: jata preplašenih bekasin ♪
- békati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) beketati: ovca beka ♪
- beketánje -a s (ȃ) glagolnik od beketati: preplašeno beketanje drobnice ♪
- beketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji ♪
- beketàv -áva -o prid. (ȁ á) ki beketa: beketave ovce ♪
- békica -e ž (ẹ̑) bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna, poljska bekica ♪
- beláč -a m (á) nar. belokranjsko kdor beli, lička koruzo ♪
- belačíca -e ž (í) nar. belokranjsko ženska, ki beli, lička koruzo ♪
- beladóna -e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona // farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono ♪
- belák -a m (á) zastar. bel prašič ♪
- belcánto tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta; neskl. pril.: peti v belcanto slogu ♪
- bélčkan -a -o [tudi u̯č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica; belčkane roke ♪
- beletríja -e ž (ȋ) knjiž. umetniška literatura, leposlovje: pisati beletrijo; mladinska beletrija; moderna beletrija ♪
- beletrístika -e ž (í) umetniška literatura, leposlovje: izdajati beletristiko / poljudna beletristika ♪
- beléžka -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko ♪
- beléžnica -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi ♪
- belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
- belíčar -ja m (ȋ) rib. ribič, ki lovi belice ♪
- belíčnica -e ž (ȋ) biol. albinka ♪
3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251