Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (31.476-31.500) 
- oróžnica -e ž (ọ̑) zastar. orožarna: orožnica je bila polna različnega orožja; grajska orožnica ♪
- ortodoksíja -e ž (ȋ) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije ♪
- ortodontíja -e ž (ȋ) veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti ♪
- ortoepíja -e ž (ȋ) pravorečje: pravila ortoepije / vaje iz ortoepije ♪
- ortogonálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja ♪
- ortografíja -e ž (ȋ) pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije ♪
- ortográfski -a -o prid. (ȃ) pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake ♪
- ortokláz -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza ♪
- ortokromátski -a -o prid. (ȃ) fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča ♪
- ortopedagógika -e ž (ọ́) nestrok. specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike ♪
- ortopedíja -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti 2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji ♪
- ortopédinja -e ž (ẹ̑) zdravnica specialistka za ortopedijo: pregled pri ortopedinji ♪
- orumenévati -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪
- ôsa -e stil. -é ž (ó) čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu ♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae ♪
- osa dviganje cen gl. hausse ♪
- osáhel -hla -o [ǝu̯] prid. (á) usahel: osahla trava / osahle ustnice // star. suh: osahla zemlja ♪
- osahníti in osáhniti -em dov. (ȋ á) usahniti: bila je taka vročina, da je vsa trava osahnila / star. sod poveznemo, da lahko osahne se osuši ♪
- osajíti -ím in osájiti -im dov., osájil (ȋ í; á ȃ) s sajami prevleči, namazati: osajiti papir osajèn -êna -o in osájen -a -o: osajena steklena plošča ♪
- osáma -e ž (ȃ) knjiž. stanje osamljenega; osamljenost: zboleti od osame in žalosti; ekspr. presojati svet iz samozadovoljne osame / obšlo jo je čustvo osame / živeti v osami osamljeno // glagolnik od osamiti; osamitev: osama kužnega bolnika ♪
- osamélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca 2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota ♪
- osamélost -i ž (ẹ́) stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti ♪
- osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo ♪
- osamévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati ♪
- osamílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. izoliren: osamilna snov ♪
- osamílo -a s (í) knjiž. 1. snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolator: toplotno osamilo / zrak je dobro osamilo 2. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov; izolator: drogovi s porcelanastimi osamili // kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolacija: surovine za izdelavo osamil za stene ♪
31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576