Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (31.026-31.050)


  1.      opážati  -am nedov. (á) z gledanjem zaznavati: človeško oko opaža mnogo več kot živalsko // zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moči; vsi so opažali, da je huda ∙ knjiž. nehal jo je opažati se zanimati zanjo, jo ogovarjati // zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti; med obema primerkoma ne opažamo bistvenih razlik; opaža se znižanje cen / publ.: v zadnjem času opažamo vse več takih tendenc; v poročilih se opaža površen odnos do položaja na ogroženem področju je viden, se kaže ♪
  2.      opážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir ♪
  3.      opáženje  -a s (ȃ) glagolnik od opažiti: opaženje stene / opaženje z lesom ♪
  4.      opaževáti  -újem nedov. (á ȗ) nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: opaževati stene s hrastovim lesom ♪
  5.      opážiti  -im dov. (á ȃ) namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino opážen -a -o: opažen zid; z lesom opažena soba ♪
  6.      ópcija  -e ž (ọ́) 1. jur. pravica izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: imeti, izkoristiti opcijo / možnost opcije; potek opcije; opcija za Jugoslavijo 2. fin. dogovor, ki daje sopogodbeniku možnost, da izbere odločitev glede sklenitve, izpolnitve pogodbe: opcija za podaljšanje roka ♪
  7.      opečátiti  -im dov. (á ȃ) dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz verodostojnosti: opečatiti listino ∙ ekspr. gibanje je opečatil za nazadnjaško označil, opredelil ♪
  8.      opéčnat  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla 2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva opéčnato prisl.: opečnato rdeča obleka; opečnato rjava barva ♪
  9.      opeháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage ♪
  10.      opehárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili ♪
  11.      opehárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti ♪
  12.      opéka  -e ž (ẹ̑) izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek // ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka ♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka ♪
  13.      opekáč  -a m (á) električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač ♪
  14.      opékar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec opeke: opekarji in zidarji ♪
  15.      opekárna  -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni ♪
  16.      opekárnar  -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik opekarne: bogat opekarnar ♪
  17.      opekárnica  -e ž (ȃ) zastar. opekarna: v kraju je bilo več opekarnic ♪
  18.      opekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opekarno: opekarniške naprave / opekarniški delavci ♪
  19.      opékarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster ♪
  20.      opékarstvo  -a s (ẹ̑) izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu ♪
  21.      opékast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz opeke: opekasta stena, streha 2. podoben opeki: posušena gmota se zreže na opekaste kose / blago opekaste barve ♦ teh. opekasti briketi opékasto prisl.: opekasto rdeča barva ♪
  22.      opékati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da je kaj na površini pečeno: opekati meso ● zastar. po rjavem obrazu se je videlo, da je fanta dolgo opekalo sonce da je bil, se zadrževal na soncu ♪
  23.      opeklína  -e ž (í) poškodba kože, tkiva zaradi ognja, električnega toka, vroče ali jedke tekočine: pri eksploziji je dobil hude opekline; umreti od opeklin / na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin / opekline na roki ♦ med. opeklina prve stopnje ♪
  24.      opénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem 2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči 3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža ♪
  25.      opentljáti  -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑) okrasiti s pentljami: opentljati konje opentlján tudi opéntljan -a -o: opentljan konj; ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi ♪

   30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA