Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (30.976-31.000) 
- opálta -e ž (ȃ) nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol ♪
- opámetiti -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil ♪
- opametováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval ♪
- opánek -nka m (ȃ) nav. mn. opanka: hoditi v opankih / odtrgal se ji je jermen na opanku ♪
- opánka -e ž (ȃ) nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico 2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah ♪
- opánkar -ja m (ȃ) izdelovalec opank: opankarji in lončarji ♪
- opánkarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opankarje: opankarsko orodje / opankarska ulica ♪
- opárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja ♪
- oparína -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki ♪
- opáriti -im dov. (á ȃ) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode ♪
- oparjenína -e ž (í) med. oparina: oparjenine in opekline ♪
- opárnica -e ž (ȃ) nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic ♪
- òpárt in opárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart ♪
- òpártovski -a -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer ♪
- opàs in opás -ása m (ȁ á; ȃ) knjiž., redko pas: svilen opas / voda mu sega do opasa / granitni opasi hiše ♪
- opasáč -a m (á) žarg., voj. (vojaški) pas: komandant si je popravil opasač ♪
- opásati opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom ♪
- opásen -sna -o prid., opásnejši (á ā) zastar. nevaren: ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna opásno prisl.: opasno zboleti ♪
- opásica in opasíca -e ž (ȃ; í) knjiž. (vojaški) pas: oficir s široko opasico in bereto // pas sploh: platnena, volnena opasica ♪
- opasílnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȋ) nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico ♪
- opasílo -a s (í) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo ● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas ♪
- opásje -a s (ȃ) knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem ♪
- opásnica -e ž (ȃ) star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici ♪
- opásnik -a m (ȃ) 1. knjiž., redko sramni pas: črnci z opasniki okrog ledij 2. zastar. predpasnik: priveže si pisan opasnik ♪
- opásnost -i ž (á) zastar. nevarnost: preti mu opasnost / njegovo življenje je v opasnosti ♪
30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 
