Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.901-30.925)



  1.      onečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom
  2.      onečiščeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak
  3.      onegá  zaim. neskl. (á) nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one
  4.      onégati  -am tudi onegáti -ám nedov. (ẹ̑; á ) redko onegaviti: gospodar je nekaj onegal po dvorišču; onegati okoli dekleta
  5.      onegáv  -a -o prid. (á) star. ki ima lastnost, značilnost, ki se noče, ne more imenovati: fant je ves skuštran, onegav / vaščani planejo iz spanja in vsi onegavi strmijo v požar omamljeni, zmedeni / v zaimenski rabi: zunaj stoji onegavi Pepe; oženil se bo z onegavo Katico
  6.      onegáviti  -im nedov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: ves dan nekaj onegavi okoli hiše; gospodinja že onegavi po kuhinji; kaj se boš onegavil, kar z menoj pojdi; z avtom se onegavi okrog; zalotili so ga, da se onegavi z drugimi ženskami / kje pa tako dolgo onegavi je, se mudi, zadržuje; zaradi tega se ne bom onegavil se jezil, razburjal, prepiral
  7.      onegávljenje  -a s (á) glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja
  8.      oneída  -e ž () agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido
  9.      onemévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval
  10.      onemogóčanje  -a s (ọ́) glagolnik od onemogočati: onemogočanje delovanja, kontrole / onemogočanje filmskega režiserja
  11.      onemogóčati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje // publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce
  12.      onesnáženje  -a s () glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala
  13.      onesnáženost  -i ž () lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala
  14.      onesnaževálec  -lca [c tudi lc] m () kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju
  15.      onesnaževánje  -a s () glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka
  16.      onesnaževáti  -újem nedov.) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak
  17.      onesnážiti  -im dov.) narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: onesnažiti vodo, zrak; reke se onesnažijo z odplakami; pri delu si je onesnažil roke umazal onesnážen -a -o: onesnažen zrak; onesnažena živila
  18.      onesposábljati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje
  19.      onesrečeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle
  20.      onesvéščati se  -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati
  21.      onesvéščenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki
  22.      onga  ipd. gl. onega ipd.
  23.      ónidán  prisl. (ọ̑-) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas
  24.      oníkanje  -a s () glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi
  25.      oníkati  -am nedov. () nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali

   30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA