Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.701-30.725)



  1.      olasáti  -ám dov.) 1. redko zlasati: olasal ga je, kakor je zaslužil 2. nar. površno pokositi, populiti: Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate (I. Zorec)
  2.      oleánder  -dra m (á) okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov
  3.      oleándrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje
  4.      oleát  -a m () kem. sol oljne kisline ali njen ester: natrijev oleat
  5.      oledenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
  6.      oleografíja  -e ž () tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
  7.      olépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja
  8.      olépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal olépšan -a -o: s čipkami olepšan robec
  9.      olepšáva  -e ž () 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
  10.      olepšávanje  -a s () glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
  11.      olepšávati  -am nedov. () 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice
  12.      olepševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja
  13.      olepševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj
  14.      olepševánje  -a s () glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja
  15.      olepševáti  -újem nedov.) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico
  16.      olíčkati  -am dov. () odstraniti s koruznega storža krovne liste: oličkati koruzo, storž
  17.      oligárh  -a m () polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
  18.      oligárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev
  19.      oligarhíja  -e ž () polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
  20.      oligofreníja  -e ž () med. duševna nerazvitost: idiotija, imbecilnost in druge stopnje oligofrenije
  21.      olíka  -e ž () olikano, lepo vedenje: učiti koga olike / ta človek je brez olike / tako zahteva olika pravila lepega vedenja
  22.      olíkanec  -nca m () 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
  23.      olíkanost  -i ž () lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž., redko s tem je zadoščeno olikanosti oliki
  24.      olíkati  -am dov. () 1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal 2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati olíkan -a -o 1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih 2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje ● zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti
  25.      olimpiáda  -e ž () mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta: tekmovati na olimpiadi; začetek olimpiade / moskovska leta 1980, tokijska olimpiada leta 1964šah. šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; šport. zimska olimpiada ki obsega zimske olimpijske športe; zgod. olimpiada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija // publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpiada

   30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA