Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.651-30.675)



  1.      oktaéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra
  2.      oktán  -a m () teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdesetkem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika
  3.      oktánski  -a -o prid. () teh., navadno v zvezi oktansko število število, ki izraža odpornost bencina proti klenkanju: bencin z nizkim oktanskim številom / žarg.: 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset; oktanska vrednost bencina oktansko število bencina
  4.      oktánt  -a m (ā) geom. osmina kroga: narisati oktant ◊ astr. priprava za merjenje višine
  5.      oktáv  -a m () biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8]
  6.      oktáva  -e ž () 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah
  7.      oktáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata
  8.      októbrica  -e ž (ọ́) nar. notranjsko krizantema: beli cveti oktobric
  9.      oktroírati  -am dov. in nedov. () jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander
  10.      okujína  -e ž (í) teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine
  11.      okulácija  -e ž (á) agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto
  12.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja
  13.      okulíranje  -a s () glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja
  14.      okulírati  -am nedov. in dov. () agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje
  15.      okulístika  -e ž (í) veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike
  16.      okulístka  -e ž () zdravnica specialistka za okulistiko
  17.      okupácija  -e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije ● publ. okupacija z glasbo ukvarjanjejur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
  18.      okupacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijomed. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
  19.      okupátor  -ja m () kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki
  20.      okupátorjev  -a -o () pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje
  21.      okupátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete
  22.      okupírati  -am dov. in nedov. () 1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo 2. nedov. in dov., publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njemekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbo okupíran -a -o: delavski sveti so okupirani z gospodarskimi nalogami; osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije
  23.      okušálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusaanat. okušalne brbončice
  24.      okušálo  -a s (á) okušalni organ: učinek kisline na okušalo
  25.      okúšanje  -a s (ú) glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja

   30.526 30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA