Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.526-30.550)


  1.      oklícati  oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ) 1. razglasiti: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado 2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi 3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri oklícan -a -o: prodaja posestva je že oklicana; v nedeljo bosta oklicana ♪
  2.      oklicávati  -am nedov. (ȃ) oklicevati: birič je oklicaval ukaze ♪
  3.      okliceválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni oklicevalec ♪
  4.      okliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati: oklicevati nove uredbe / oklicevati za vladarja 2. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je okliceval pred cerkvijo ♪
  5.      oklikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. ogovarjati: prijazno je oklikoval mimoidoče ♪
  6.      okljúka  -e ž (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke ♪
  7.      okljúkast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ovinkast: okljukasta cesta ♪
  8.      okljúvati  -am in okljújem tudi okljuváti okljúvam in okljújem dov., okljúval tudi okljuvál (ú; á ú) 1. s kljuvanjem načeti, poškodovati: okljuvati sadje; vrane so okljuvale koruzne storže 2. s kljuvanjem odstraniti: vrane so okljuvale meso do kosti / ptiči so okljuvali grozdje ♪
  9.      oklofutáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: planil je predenj in ga oklofutal ♪
  10.      oklópnica  -e ž (ọ̑) voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic ♪
  11.      oklopnjáča  -e ž (á) knjiž., redko oklepna ladja: križarke in oklopnjače ♪
  12.      oklopnják  -a m (á) knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota ♪
  13.      okluzíja  in oklúzija -e ž (ȋ; ú) 1. med. zapora: okluzija žile / okluzija limfnih poti 2. meteor. združenje hladne in tople zračne gmote: nastanek okluzije ♪
  14.      óknica  in ôknica -e ž (ọ̄; ō) 1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah 2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice ♪
  15.      oknják  -a m (á) star. okenski okvir: okna so šklopotala v oknjakih ◊ vrtn. zaprta greda ♪
  16.      okobál  tudi okobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid ♪
  17.      okobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco ♦ alp. okobaliti greben ♪
  18.      okobálo  prisl. (á) okobal: okobalo sedeti na ograji ♪
  19.      okólica  -e ž (ọ̑) 1. področje okoli (večjih) mest: ljudje so prišli iz mesta in okolice; ožja, širša okolica / mestna okolica; okolica mesta / tržaška okolica; okolica Maribora; Ljubljana okolica 2. področje okoli, v bližini česa: hiša je pobeljena, okolica pa je še zanemarjena / vas leži v bližnji okolici rudnika; v svoji okolici ima precej prijateljev / sredstva za ureditev okolice // kar je v neposredni bližini česa: razkužiti okolico rane; gube v okolici oči // ljudje, ki živijo v (neposredni) bližini koga: ima vpliv na svojo okolico; živi v neprestanem boju z okolico 3. okolje, milje: težko se je vživel v novo okolico; prilagajanje okolici ♪
  20.      okoličàn  in okoličán -ána m (ȁ á; ȃ) prebivalec okolice: okoličani so hiteli v mesto na semenj; meščani in okoličani ♪
  21.      okoličánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od okoličan: prišle so meščanke in okoličanke; kmetica okoličanka / tržaška okoličanka ♪
  22.      okoličánski  -a -o prid. (ȃ) okoliški: okoličanska vas / je iz ugledne okoličanske rodbine ♪
  23.      okolína  -e ž (í) zastar. okolica: rad se je sprehajal po okolini / boril se je proti svoji okolini ♪
  24.      okolíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja ● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj ♪
  25.      okolíšati  -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili ♪

   30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526 30.551 30.576 30.601 30.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA