Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.501-30.525)


  1.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati ♪
  2.      okarína  -e ž (ȋ) muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino ♪
  3.      okàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska ♪
  4.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja ♪
  5.      okávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala ♪
  6.      okay  gl. okej ♪
  7.      okazionalízem  -zma m (ȋ) iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma ♪
  8.      oképati  -am dov. (ẹ̄) obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali ♪
  9.      okínčati  -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba ♪
  10.      okínjak  -a m (ȋ) nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak ♪
  11.      okísanje  -a s (ȋ) glagolnik od okisati: okisanje solate / okisanje krme ♪
  12.      okísati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom // povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo okísati se zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo okísan -a -o: okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo ♪
  13.      oklasíti se  -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn (ȋ í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila ♪
  14.      oklást  -a m (ȃ) bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast ♪
  15.      okláti  okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́) raniti a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala ♪
  16.      oklatíti  in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. (ȋ á; á) s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili ♪
  17.      oklepáj  -a m (ȃ) 1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj ♦ mat. odpraviti oklepaj 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju ♪
  18.      oklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od oklepati: oklepanje z roko / vztrajno oklepanje preteklosti ♪
  19.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz ♪
  20.      oklépnica  -e ž (ẹ̑) voj. oklepna ladja: graditi oklepnico; oklepnice in letalonosilke ◊ zool. oklepnice izumrle obloustke iz starejšega paleozoika, pokrite s koščenimi ploščami, Ostracodermi ♪
  21.      oklesáti  okléšem dov., oklêši oklešíte; oklêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelati kamen: lepo oklesati / oklesati marmor // nekoliko obtolči: oklesati počrnele stene 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: tekst je treba še jezikovno oklesati oklesán -a -o: oklesan kamen ♪
  22.      oklévanje  -a s (ẹ́) obotavljanje, omahovanje: brez oklevanja je vstopil / šele po krajšem oklevanju se je odločil ♪
  23.      oklévati  -am nedov. (ẹ́) obotavljati se, omahovati: dolgo je okleval, preden je odšel / ne smemo več oklevati, čimprej moramo začeti / oklevali so, ali naj povabijo ves kolektiv ali samo predstavnike / okleval je med ljubeznijo in sovraštvom okleváje: oklevaje povedati, vstopiti oklevajóč -a -e: oklevajoč ga je ubogal; zaslišalo se je oklevajoče trkanje; prisl.: oklevajoče reči ♪
  24.      oklevetáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: pred vso družbo jo je oklevetala ♪
  25.      oklícanec  -nca m (ȋ) pri cerkveni poroki kdor je oklican: število oklicancev ♪

   30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526 30.551 30.576 30.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA